Tiskane izdaje
Tunis — Svetovni socialni forum, ki se bo v tunizijski prestolnici odvijal med 26. in 30. marcem, je srečanje nasprotnikov neoliberalizma in zagovornikov socialne pravičnosti, zamišljeno kot protiutež Svetovnemu ekonomskemu forumu v Davosu. Okoli 50.000 udeležencev iz 128 držav bo v prihodnjih dneh razpravljajo o problemih globalizacije, pravicah delavcev in potrebi po enakopravnosti ter večji socialni pravičnosti. Osrednja tema letošnjega foruma je dostojanstvo, ki osvetljuje eno od ključnih zahtev tunizijske revolucije – splošne vstaje, ki je državo po desetletjih diktature popeljala na pot demokratičnih sprememb in sprožila največje protestniško gibanje v zgodovini arabskega sveta.
Tunizija se tri leta po padcu avtokratskega režima nahaja v nezavidljivem položaju. Pomanjkanje delovnih mest, porast cen, nezmožnost financiranja investicij so vse posledice naraščajočega javnega dolga in povod vsakodnevnih protestov, v katerih množice ljudi od oblasti zahtevajo osnovne pogoje normalnega življenja, več delovnih mest in vzpostavitev pravičnejše družbe. Lokalno prebivalstvo in organizatorji upajo, da bo forum okrepil proces demokratizacije in ga obranil pred ekstremizmi in vse večjimi ekonomskimi problemi. »Želimo, da bi se stvari spremenile. Hočemo več socialne pravičnosti, enakosti spolov in demokracije,« je v pogovoru za nemške medije dejala aktivistka in predstavnica Tunizijskega odbora za človekove pravice Halima Jouini. Kot mnogi drugi upa, da bo forum, ki se je danes začel z množičnim shodom po ulicah Tunisa, pomagal okrepiti intenzivnost družbenih sprememb in boja za človekovo dostojanstvo.
Tunizijske težave
Udeleženci bodo posebno pozornost namenili političnemu, družbenemu in gospodarskemu položaju držav, ki so v zadnjih letih prestale podobne revolucije. Arabski revolucionarji in antikapitalisti z vsega sveta bodo med konferencami in delavnicami, ki bodo potekale v sklopu foruma, poskušali osvetliti problem javnega dolga kot ključnega vzroka nevzdržnih socialnih in makroekonomskih razmer. Kar je tudi ena od ključnih dilem v postrevolucionarni Tuniziji. »Dela ni, cene se dvigajo, vlada ne more investirati, in to vse zaradi dolga,« je v pogovoru za Al Džaziro povedal predstavnik organizatorjev Romdahane Ben Amor.
Reforme za ljudi, ne za finančne ustanove
Tunizija se bo morala v prihodnjih tednih in mesecih za odplačilo dolgov še iz časov režima nekdanjega diktatorja Zina Abidina Ben Alija pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) zadolžiti za več kot milijardo in sedemsto milijonov dolarjev. Predpogoj za posojilo bo izpeljava strukturnih reform, ki bodo po prepričanju kritikov še otežili življenje večine ljudi in privedli do sistemske brezposelnosti in novih družbenih razlik, ki so bile, paradoksalno, tudi glavni vzrok tunizijske revolucije. Predlagane reforme bi ukinile državne subvencije in povečale osnovne življenjske stroške. »Potrebujemo ekonomske reforme, ki bodo ustrezale ljudem, ne pa svetovnemu gospodarstvu,« je v pogovoru za katarsko televizijo poudarila članica tunizijske ustavodajne skupščine Mabrouka Mbarek, besna nad sedanjo in preteklo vlogo Mednarodnega denarnega sklada pri razvoju tunizijske ekonomije. IMF je, podobno kot velik del Zahoda, v zameno za stabilnost dolgo let podpiral režim, ki je temeljil na spodbujanju korupcije, represije in neenakosti. Sedaj hoče, da politiki reforme sprejmejo po nedemokratični poti, brez kakršne koli razprave, je pojasnila Mbarekova. Takšno vsiljevanje reform bo uničilo še tisto malo zaupanja javnosti, in to v najbolj kritičnem času demokratične trazicije. »Zdi se, da je demokracija ključen sovražnik IMF,« je še dodala.
Pri IMF vztrajajo, da morajo severnoafriške države z velikim proračunskim primankljajem svoje finance okrepiti z zmanjšanjem javne porabe. Mnogi udeleženci Svetovnega socialnega foruma tovrstna navodila in predloge mednarodnih posojilodajalcev opisujejo kot izrazito nedemokratične. Nasprotniki svobodnega trga se bodo prihodnjih dneh zavzeli za odpis vseh tunizijskih dolgov, ki so se akumulirali pod nekdanjim režimom.
