Po letalski katastrofi: ZDA spodbujajo EU k ostrim sankcijam

Ameriška diplomacija prepričuje evropske kolege, da je Moskva soodgovorna za sestrelitev potniškega letala.

Objavljeno
21. julij 2014 20.06
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – V Združenih državah ni dvoma, kdo je sestrelil malezijsko letalo. Uradna Bela hiša kaže na povezave med ukrajinskimi uporniki in Rusijo,­ politiki na desnici pa odkrito napadajo Moskvo, ki naj bi v ozadju vlekla vse niti tragedije. Glavno vprašanje v Washingtonu je, ali bo to za doslej obotavljivi del Evrope dovolj za zaostritev sankcij proti Rusiji.

Ameriški zunanji minister John Kerry je v nedeljo opravil manjši medijski podvig, ko je nastopil v petih najbolj gledanih informativno-političnih oddajah, v katerih analizirajo dogajanje tedna. Medtem ko je imel pri branjenju izraelskega posega v Gazi kar nekaj težav in so vklopljeni mikrofoni celo ujeli njegov neprevidni sarkazem o (ne)natančnosti izraelskih napadov, je imel v primeru tragedije poleta MH 17 lažje delo. Po njegovih besedah imajo ZDA obsežne dokaze o ruski vpletenosti v sestrelitev potniškega letala in prikrivanju dokazov zanjo.

»Dejstvo je, da je pred tedni iz Rusije v vzhodno Ukrajino prispel konvoj 150 vozil, v katerem so bili tanki, topništvo, metalci raket, pehotna oklepna vozila, in da so jih prevzeli separatisti. Vemo, da so med voditelji separatistov Rusi, da jih Rusija oborožuje, uri in podpira ter da jih še ni javno pozvala, naj odložijo orožje,« je Kerry našteval ameriške obveščevalne podatke. Po njegovih besedah so ključni fotografije, s katerih je razvidno, da je bil v bližini sestrelitve protiletalski sistem SA-11 (ruska oznaka zanj je Buk), ter videoposnetek, ki kaže prevoz tega sistema nazaj v Rusijo, pri čemer na njem manjka ena od raket. Ameriški državni sekretar je zatrdil, da imajo posnetke, s katerih so razbrali, da je bila v času sestrelitve letala z območja upornikov izstreljena raketa, »naša traje­ktorija pa kaže, da je bila usmerjena v ­letalo«.

Z ameriškega veleposlaništva v Kijevu so sporočili, da naj bi bili posnetki, ki so jih prestregli ukrajinski obveščevalci in na katerih voditelji upornikov razpravljajo o sestrelitvi, pristni. Po ameriških podatkih naj bi protiletalski sistem Buk prišel iz Rusije, saj naj bi bil tisti, ki so ga uporniki zaplenili ukrajinski vojski, neuporaben in na drugem območju. Poleg tega naj bi Rusija blizu Rostova vzpostavila­ obsežno vadbišče, na katerem usposablja prostovoljce za boj v Ukrajini.

Trgovanje s trupli

Na ameriškem zunanjem ministrstvu so zgroženi tudi nad ravnanjem z žrtvami. »Pijani separatisti nalagajo trupla na tovornjake in jih odvažajo z mesta nesreče, medtem ko so imeli zahodni preiskovalci doslej le omejen dostop, kljub zagotovilom Rusije, da bodo poskrbeli za pošteno in celovito preiskavo ter zaščito mesta nesreče,« je Kerry očital Moskvi, da je znova požrla obljubo.

Trupla ponesrečenih potnikov in članov posadke so naložili v hladilne vagone, vlak pa je še danes stal na postaji Torez blizu kraja strmoglavljenja, kjer po besedah enega od vodij upornikov Aleksandra Borodaja čakajo na mednarodne inšpektorje. Na Zahodu upornike obtožujejo, da so žrtve talci v izsiljevanju, s katerim si želijo doseči premirje in ustaviti napredovanje ukrajinske vojske, ki je v »operacijah proti teroristom« vse bolj ­uspešna.

Oglasila se je tudi avstralska zunanja ministrica Julie Bishop in pozvala upornike, naj trupel ne izrabljajo za zastavek v pogajanjih z ukrajinskimi oblastmi. Avstralija je kot ena od nestalnih članic varnostnega sveta pripravila resolucijo o obsodbi zrušitve malezijskega letala, pri čemer so se že pred včerajšnjim zasedanjem varnostnega sveta začele običajne diplomatske igre, saj zaradi pritiska Rusije niso smeli uporabiti besede sestrelitev.

Putinove koristi

Minister Kerry je obtožil Kremelj dvoličnosti, saj govori eno, počne pa drugo, zato je po njegovem raven zaupanja med Washingtonom in Moskvo v žalostnem položaju in »bi bilo smešno zaupati njihovim besedam«. Bela hiša upa, da bo tragedija spodbudila podporo Evrope za zaostritev sankcij, »upamo, da je to budnica za nekatere države v Evropi, ki niso bile naklonjene takšnim ukrepom,« je poudaril njen zunanji minister. Medtem ameriška desnica udriha po mizi in trdi, da bi ZDA morale nemudoma uvesti še ostrejše sankcije. »Denimo kaznovati Putina osebno ter ruski energetski in bančni sektor,« je grmel senator Lindsey Graham, medtem ko je njegov vedno na boj pripravljeni kolega John McCain znova pozval k oboroževanju Kijeva.

Maksim Trudoljubov, urednik pri ruskem poslovnem časniku Vedomosti, ki ga izdajata ameriški Wall Street Journal in britanski Financial Times, opozarja, da bo zaostritev v resnici koristila Putinu. Ruska elita, ki upravlja državo, namreč prek medijske propagande spodbuja razmah protizahodnega razpoloženja, sankcije pa bi okrepile patriotska čustva, potrdile, da je država obdana z zunanjimi sovražniki, ter oslabile domače kritike avtoritativnega predsednika, meni Trudoljubov.