Tiskane izdaje
Moskva − Pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami v »zadnji diktaturi v Evropi« je mednarodna skupnost začela krepiti pritisk na režim avtoritarnega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki vse od spornih predsedniških volitev leta 2010 neusmiljeno preganja svoje nasprotnike.
Belorusija se je tudi letos znašla na lestvici najbolj represivnih držav sveta, ki jo pripravlja ameriški Freedom House. Sestavljalci lestvice ugotavljajo, da brutalni režimi in diktature vladajo kar četrtini celotne svetovne populacije oziroma kar 1,6 milijarde prebivalcem našega planeta, predvsem po »zaslugi« Kitajske, ki se je na sramotnem seznamu znašla skupaj z Belorusijo.
Mladi prestolonaslednik
Edina evropska država na spisku postaja vse bolj podobna srednjeazijskim diktaturam, kjer je v veljavi dinastično nasledstvo, nad katerim se, kot kaže, navdušuje tudi Lukašenko. Med nedavnim obiskom v Venezueli je namignil, da za svojega naslednika že vzgaja sedemletnega sina Nikolaja, ki ga spremlja na vsakem koraku. »Čez 20 do 25 let bo nekdo prevzel vajeti našega sodelovanja,« je poudaril voditelj, ki je najmlajšega sina pred tem že vzel s seboj tudi na avdienco pri papežu Benediktu XVI.
V Evropi je Lukašenko nezaželen, saj je eden od 243 predstavnikov beloruskega režima na črnem seznamu Evropske unije. V Bruslju sicer že razmišljajo o širitvi seznama, k čemur je v novi ostri resoluciji pozval tudi evropski parlament. Ta je vnovič ostro obsodil kratenje človekovih pravic v Belorusiji, še posebej restriktivno medijsko zakonodajo, poročila o sistematičnih pritiskih na predstavnike civilne družbe in opozicijske aktiviste ter samovoljne prepovedi potovanj in kratkoročna pridržanja.
Ostro resolucijo je sprejel tudi odbor OZN za človekove pravice in imenoval posebnega poročevalca za Belorusijo. Njegova naloga bo pod drobnogled vzeti obtožbe o pretepanjih političnih zapornikov, ugrabitvah, prisilnih priznanjih ter odrekanju nujne medicinske pomoči. Resolucijo UNHRC je podprlo 22 od skupaj 47 članic, 20 držav se je vzdržalo, Rusija, Kitajska, Venezuela, Kuba in Indija pa so bile proti.
Belorusko zunanje ministrstvo je besedilo že označilo za politično motivirano in sporočilo, da v Minsku ne priznavajo mandata posebnega poročevalca, zato že vnaprej zavračajo vsakršno sodelovanje z njim. »Posebni poročevalec za Belorusijo je nekoč že obstajal, vendar se je popolnoma diskreditiral, zato je generalna skupščina OZN leta 2007 ukinila to funkcijo,« so zapisali v izjavi za javnost.
Bombardiranje z medvedki
Za daleč najbolj odmevno akcijo pritiska na Lukašenkov režim pa je poskrbelo švedsko oglaševalsko podjetje Studio Total. Dan po prazniku beloruske neodvisnosti tretjega julija je namreč nad to državo poslalo letalo, ki je nezakonito vstopilo v beloruski zračni prostor ter nad Minskom in drugimi naselji odvrglo plišaste medvedke s padalom ter z zahtevo po svobodi govora.
»V beloruskem zračnem prostoru sva preživela uro in dvajset minut in ni nama bilo jasno, ali bo beloruska protiletalska obramba ukrepala in bova pristala v zaporu. Tveganje je bilo zelo veliko, toda beloruska opozicija se vsak dan sooča z grožnjami, zato sva ocenila, da je vredno,« sta pojasnila Tomas Mazetti in Hannah Lina Frey, ki sta se v avanturo podala preoblečena v medvedka.
