Po protestih v Rusiji: oblast izgublja glas, ga bo našla opozicija?

Moskva – V Rusiji so konec tedna potekale največje demonstracije po razpadu Sovjetske zveze, ki je uradno nehala obstajati 25. decembra 1991, njeno umiranje na obroke pa se je začelo z množičnimi demonstracijami leta 1987. Na predvečer okrogle obletnice se nameravajo protestniki vrniti »na kraj zločina«.

S tem so zagrozili, ker je osrednja volilna komisija zavrnila njihove zahteve po razveljavitvi volitev in odstavitvi predsednika Vladimirja Čurova. Ruski premier Vladimir Putin, ki je bil druga glavna tarča protestov, ni rekel nič, se je pa odzval njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Na moskovski Blatni trg se je valila reka ljudi in ob začetku shoda je bil ta nabit do zadnjega kotička. V množici so plapolale oranžne zastave liberalnega opozicijskega gibanja Solidarnost, rdeče zastave Komunistične partije Ruske federacije, bele zastave liberalne stranke Jabolko ter črno-rumeno-bele zastave ruskih nacionalistov.

Poleg simbolov strank in gibanj so na shodu prevladovale karikature in gesla proti ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki se bo v manj kot treh mesecih na volitvah potegoval za tretji predsedniški mandat. Najodločneje se je temu scenariju zoperstavil ruski srednji razred, v katerega sodi tudi 45-letni lastnik podjetja z medicinsko opremo Oleg Vladimirovič. Na parlamentarnih volitvah je glasoval za komuniste, na predsedniških pa ne bo podprl Putinovega tretjega mandata, »saj bi to pomenilo nadaljevanje podkupnin in stagnacijo«.

»Tveganju, ki ga zaradi svojega nezadovoljstva pomeni srednji razred, se bomo posvetili v predsedniškem predvolilnem programu, ki ga bomo predstavili februarja. Ljudje pričakujejo Putina – verzijo 2.0,« se je na prvi povolilni protestni shod odzval Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. »Spoštujemo mnenje protestnikov in slišimo, kaj govorijo. Državljani Rusije imajo pravico do izražanja mnenj. To mora veljati tako za tiste, ki so za, kot tiste, ki so proti. Če bodo to počeli zakonito in miroljubno, bomo še naprej spoštovali njihove pravice.«

»Nismo čreda živine,« je bilo z debelimi črnimi črkami napisano na belem balonu, ki ga je v rokah stiskala 25-letna Tatjana. Na parlamentarnih volitvah je glasovala za ultranacionalistično Liberalnodemokratsko stranko. Poleg »ponarejenih volitev« jo najbolj moti, »da se vladajoči tandem vede, kot da je sam na svetu«. Beli baloni, pentlje in rože, s katerimi so dekleta razveseljevala celo može v modrem, ki so jih potem v zadregi skrivali za hrbtom, so postali zaščitni znak ruskega opozicijskega gibanja.

»Klanu tatov lahko zadamo smrtni udarec na marčnih predsedniških volitvah in samooklicanemu nacionalnemu voditelju pokažemo, iz kakšnega testa smo,« je k nadaljevanju protestov pozval pravozaščitnik Oleg Orlov. Urednica opozicijskega New Timesa Jevgenija Albac je opozorila, da gre za »začetek dolge in težke bitke«, ter udeležence pozvala k zbiranju podpisov peticije za preklic volitev in Putinov odstop.

»Enotni Rusiji je uspel čudež in po njeni zaslugi smo končno postali enotni,« je na demonstracijah kričal nacionalistični voditelj Konstantin Krilov. Nekateri so mu vzhičeno ploskali, drugi so ga zaradi njegovih skrajnih prepričanj izžvižgali. Na oder se je poskušal povzpeti tudi nacionalistični politik Aleksander Belov, a so mu organizatorji s pomočjo policije to preprečili.

Trenutno je glavno vprašanje, kako dolgo bo enkratni skupni cilj uspel povezovati tako raznovrstno množico in ali ni šlo zgolj samo za enkraten stihijski dogodek. »Če bo ostalo pri enem shodu, nam ne bo uspelo nič spremeniti. To mora biti prvi v vrsti protestov,« je opozicijski voditelj Vladimir Milov pozval k vlaganju energije v »kultiviranje protestnega potenciala«.

Veliko ljudi še zdaj ne more verjeti, da se je končalo brez ene same aretacije, kar naj bi bila po neimenovanih virih iz Kremlja izključna zasluga predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki naj bi varnostnim silam na srce položil, »naj bodo s protestniki kar se da nežni«. Njegova zasluga naj bi bile tudi prve omembe protestnega vala na ruskih državnih televizijskih postajah, na katerih je dobil besedo tudi Timur Prokopenko, predsednik podmladka Enotne Rusije, po čigar navedbah je 170.000 mladih privržencev stranke »v vsakem trenutku pripravljeno pripraviti shod v podporo vladi«.

Po besedah Jevgenija Gontmaherja z Inštituta za sodobni razvoj (INSOR), ki je blizu Kremlju, pa gre za začetek novega obdobja, čemur se bo oblast hočeš nočeš morala prilagoditi.