Po Rimu tudi v Vatikanu tehnična vlada?

Za informacije o Vatikanu bo odslej skrbel novinar Burke, ozadje Vatileaksa pa preiskuje kardinal Herranz, oba sta iz Opusa Dei.

Objavljeno
26. junij 2012 20.42
ITALY-POPE-QUAKE-VICTIMS
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim

Rim - Papež Benedikt XVI. je včeraj za dobro uro obiskal potresno področje okrog Modene v Emilii, kamor si je želel že takoj po potresu prejšnji mesec, vendar mu tega civilna zaščita zaradi nevarnosti ni dovolila. Poleg duhovne podpore je prinesel tudi gmotno pomoč.

Že večer prej so pevci v Bologni za žrtve potresa s koncertom zbrali poltretji milijon evrov. Papežev obisk na potresnem področju je bil za prizadete pod šotori in v napol podrtih hišah zelo pomemben, saj se ljudje kljub vsem prizadevanjem države počutijo pozabljene in odrinjene. Strah jih je, ker ne morejo začeti normalno delati, proizvodnja pa se medtem iz njihovih krajev, tehnološko najrazvitejših v vsej državi, seli v druge pokrajine in druge države, tudi na druge celine. Marsikoga v Emilii - Romagni je zadnje dni tudi zmotilo, ker je pred katoliškim papežem v prizadete kraje prišel dalajlama.

Koraki prenove po škandalu

Papežev poseben poudarek Cerkvi, v kateri je župnik umrl pod ruševinami, ker je poskušal rešiti Marijin kipec, je pomemben tudi za italijansko cerkev. Komaj kdo še dvomi, da bo župnik Ivan Martini postal simbol katolištva in Cerkve na italijanskem severu, gibanje za razglasitev njegove blaženosti se že poraja. Vsaj toliko kot za vernike in vse druge v Emilii - Romagni je bil papežev obisk pomemben za Cerkev in njene prve odločne korake prenove po škandalih, ki so ji že jemali verodostojnost, znotraj obzidja pa vnašali nevarno nezaupanje.

V samo nekaj dneh se je marsikaj spremenilo, vsaj na videz. Kaže celo, da se utegnejo že to jesen zgoditi prelomne spremembe, morda celo začetek reform, ki jih v rimski kuriji napovedujejo že skoraj pol stoletja. Papež je s kadrovskimi odločitvami in pogovori s posebej izbranimi sogovorniki nakazal, da se bo lotil vsaj nekaterih zapletenih zadev in presekal vsaj katerega izmed vozlov, ki so se doslej zdeli preveč zagonetni, da bi se jih kdo upal dotakniti.

Vatikanisti kot grešni kozli

Še pred tednom se je za trenutek zdelo, da je stanje nepremičnosti spet za nekaj časa podaljšal kardinal Tarcisio Bertone, papeževa desna roka in državni tajnik, šef vatikanske vlade. Vse grehe in zablode je mimogrede, z zamahom roke pripisal novinarjem, očital jim je, da poskušajo posnemati Dana Browna in njegovo Da Vincijevo šifro. Vatikanisti so kar naenkrat postali grešni kozli, vsaj toliko krivi kot papežev majordom, ki je še vedno edini obtoženi grešnik za pojav, ki mu pravijo vatileaks.

Da se vendarle nekaj dogaja in da ne more ostati pri Bertonejevih frazah o pokvarjenih vatikanistih, je napovedal pariški nadškof kardinal André Armand Vingt-Trois, ki se je dal temeljito izprašati za francoski radio. V Vatikanu je stara navada, da čenče krožijo vsepovsod in uhajajo od vsepovsod, je bil neizprosen kardinal, ki je v Cerkvi zelo pomemben. Dodal je, da je kardinal Bertone svoje odslužil in da je pri 78 letih dovolj star za pokoj, je postalo jasno, da Vingt-Trois intervjuja ni dal naključno in da so spremembe morda pred vrati, čeprav je še malo prej v analizah poznavalcev veljalo za resnico popolnoma nekaj drugega.

Medtem ko je papežev majordom še kar naprej zaprt, razen njega pa niso odkrili nikogar, ki bi bil vsaj malo kriv za popolno zmedo, ki so jo sprožili škandali, je Benedikt XVI. prav na hitro zaupal španskemu kardinalu Julianu Herranzu preiskavo o resničnem ozadju in pravih krivcih za uhajanje zaupnih informacij.

Opus Dei v ospredje

Že v naslednjem trenutku je kot strela z jasnega udarila še novica, da bo poslej za verodostojnost informacij o Vatikanu in iz Vatikana skrbel prav eden izmed vatikanistov, tujih dopisnikov iz Rima. To bo dosedanji dopisnik ameriške televizije Fox News Greg Burke.

Burke je dopisnik iz Rima že dolga leta, zadnje čase je bil med najbolj prodornimi poročevalci o dogajanju za obzidjem, tudi prej pa je bil med kritiki nerazumljivo nerodnega obnašanja vatikanskih informativnih služb ob odločilnih dogodkih, denimo ob regensburškem zapletu z muslimani ali pa med izbruhom pedofilskih škandalov.
Kardinala Herranza in vatikanista Burka povezuje nekaj, kar se utegne izkazati za odločilno in prelomno pri razpletu dogodkov za obzidjem. Oba pripadata osebni prelaturi Opusa Dei, poudarjajo analitiki.

Za vrnitev reda 
in verodostojnosti

Papež se je o svojih kadrovskih odločitvah najprej službeno pogovoril s svojimi ministri, predstojniki kongregacij, potem pa v svojem zasebnem domovanju še s petimi posebej izbranimi kardinali, ki jim najbolj zaupa. Italijansko cerkev, ki je sprožila val škandalov in razkole zadnje čase še poglablja, je zastopal samo kardinal Camillo Ruini, upokojeni in vsaj na videz že nekaj časa odrinjeni bližnji sodelavec prejšnjega papeža Wojtyle.

Papežev izbor sogovornikov za analiziranje stanja duha in njegovi kadrovski potezi so sprožili ugibanja o prihodnjem razvoju dogodkov. Mimogrede so se pojavile tudi špekulacije, da se papež v Vatikanu odloča za podobne reze, kot so si jih privoščili v posvetnem Rimu. Za nekakšno tehnično vlado, ki bo poskušala vnesti red in vrniti verodostojnost, italijanskim škofom pa preprečiti krvave boje na odprti sceni. Za Bertonejevega naslednika še vedno velja vatikanski zunanji minister Dominique Mamberti. Prav tisti, ki je pred dnevi vodil slovensko mašo v baziliki Marije Snežne.