Tiskane izdaje
Belfast - Policija v Belfastu je v sredo zvečer prijela voditelja severnoirske stranke Sinn Fein Gerryja Adamsa zaradi suma umora Jean McConville, ki jo je leta 1972 ugrabila in nato ubila Irska republikanska armada (Ira). Adams trdi, da z njenim umorom nima nič in da ima njegova aretacija politične motive.
Severnoirska policija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki jo povzema STA, sporočila, da je Adams sam prišel na postajo v kraju Antrim in da je bil nato aretiran. Pridržijo ga lahko za 24 ur, nato pa ga morajo bodisi izpustiti bodisi obtožiti ali zaprositi sodišče za več časa za zaslišanje.
Primer umora McConvillove, tedaj 37-letne matere desetih otrok, je že tedaj močno razburil severnoirsko javnost, zelo verjetno pa bo zdaj poskrbel za nove pretrese v tej britanski pokrajini, predvsem na političnem prizorišču.
McConvillovo so tedaj severnoirski republikanski separatisti ugrabili iz njenega doma na zahodnem delu Belfasta in jo nato ustrelili, ker so mislili, da jih je izdajala britanskim vojakom, medtem ko so se oni borili proti britanski nadvladi. Leta 1999 je Ira tudi priznala njen umor in njene posmrtne ostanke so potem štiri leta kasneje našli v okrožju Louth.
Adams, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja veljal za tiskovnega predstavnika Ire in se je nato prelevil v mirovnika in severnoirskega državnika, vsakršno povezavo z likvidacijo McConvillove zavrača.
Poudaril je, da je vedno zanikal vpletenost v njen umor, ki da je bil napaka, tako kot njen pokop na skritem mestu. »To je bila grozna in žalostna krivica, ki je bila storjena njej in njeni družini,« je dejal. Poudarja tudi, da sam ni bil nikoli član paravojaških enot Ire, ampak vodja Sinn Feina, političnega krila Ire.
Po drugi strani pa je menil, da gre pri ponovni preiskavi njegove vpletenosti v ta primer za zlonamerno politično akcijo proti njemu. "»Zaskrbljen sem, ker je do aretacije prišlo sredi volilne kampanje,« je dejal za irsko televizijo RTE. Sam namreč kandidira na evropskih volitvah, ki bodo 25. maja.
Adams je bil sicer eden ključnih mož pri sklepanju mirovnega sporazuma z Londonom iz leta 1998, ki je v veliki meri končal nasilje med britanskimi protestanti in irskimi katoliki na Severnem Irskem. Je tudi poslanec v severnoirskem regionalnem parlamentu, sicer pa še vedno nasprotuje britanski vladavini na Severnem Irskem, a s političnimi sredstvi, zagotavlja.
