Tiskane izdaje
Kaj pomeni izid grških volitev za Evropo in evro, je dan po volitvah vprašanje, s katerim se ukvarja ves evropski tisk. Večina komentatorjeva si je edina predvsem v tem, da se o prihodnosti Grčije ne bo odločalo v Atenah, ampak v Berlinu.
Evropa si je po zmagi konservativcev globoko oddahnila. Po predvidevanjih večine komentatorjev bo Nova demokracija zdaj s Pasokom oblikovala proevropsko vlado, predvsem od Nemčije pa bo potem odvisno, v katero smer se bo razvijala kriza. Na potezi je torej kanclerka Merklova.
Otoški The Times to pove najbolj brez dlake na jeziku. Grki so z izidom nedeljskih volitev »pripomogli zgolj k temu, da ni prišlo do popolne blokade«. Kljub temu pa še vedno ni jasno, ali je prihodnost Grčije v tako imenovani evroconi dolgoročno res mogoča. »Volitve so bile resda v Grčiji,« meni britanski dnevnik, »toda v resnici se bo o prihodnosti Grčije odločalo v Nemčiji«. Varčevalni programi, ki jih je za velik del EU sestavila gospa Merklova, razmer niso izboljšali, ampak v večini primerov le še poslabšali, meni otoški dnevnik, vendar pa Nemčija le počasi spreminja svoje predstave o nadaljnjem razvoju skupne valute. Marsikaj bo zdaj odvisno predvsem o tega, kako bo nemška kanclerka pripravljena »sooblikovati izid volitev«.
Da je ključ za rešitev Grčije zdaj še bolj v rokah Berlina, je prepričan tudi levoliberalni rimski dnevnik La Repubblica. Nemci bodo zdaj le s težavo še vztrajali pri svojem NE in nadaljnjem zavlačevanju, kajti grški volivci so v nedeljo jasno pokazali, da je časa že zdavnaj zmanjkalo. »To bodo kanclerki na mehiškem vrhu G20 zdaj povedali tudi šefi vlad, predvsem ameriški. Na naslednjem vrhu EU, ki bo 28. junija, pa bodo morali kanclerki to isto resnico predočiti in razložiti še Draghi, Monti in Hollande skupaj. Preprosto to ne bo,« piše La Repubblica, »a tega, da bi jim spodletelo, si ne morejo dovoliti.«
Da so zadeve zapletene, je prepričan tudi Neue Zürcher Zeitung. Grčija je globoko razklana država, »zmaga konservativcev pa ni nobeno zagotovilo, da bo ostala v evroconi«. Tudi šef Nove demokracije Samaras, tako kot Pasok, zahteva nova pogajanja s tistimi, ki dajejo denar in pri tem za pogoj postavljajo ostro varčevanje, ki Grčijo uničuje. Po mnenju švicarskega konservativnega dnevnika je ključno vprašanje, »kako velik bo zdaj maneverski prostor, v katerem se bo dalo pogajati, o čemer pa seveda ne bodo določale Atene«. Problem je še toliko hujši, ker država brez temeljitih strukturnih reform ne more računati na okrevanje gospodarstva. Za te reforme je treba marsikaj v državi obrniti na glavo in korenito spremeniti, adržava je zdaj razsuta bolj kot kadarkoli.
Za belgijski De Standaard so volitve dokončno razkrile, »da Grki zdaj ne premorejo več nobenih sredstev za izsiljevanje in da lahko upajo samo še na milost. Zdaj si bodo prisiljeni nadeti jarem.« Kajti če se bodo še kar upirali, se države plačnice lahko odločijo tudi za evrocono brez Grčije. »Tako pač evrokriza dela z državami in ljudmi: izbirajo lahko le še med tem, ali se bodo podredili ali pa se bodo finančno potopili. Škoda je večja od proč vrženih milijard, ideja o enotnosti Evrope pa je pokopana. Nekdanje ideje o skupnosti, ko bo delila isto usodo, in ki smo jo korak za korakom gradili, so očitno le še fasada,« ugotavlja belgijski dnevnik.
