Tiskane izdaje
Beograd − V odločilnem krogu za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom Beograd in Priština nista dosegla kompromisa o omejeni avtonomiji za sever Kosova. V Bruslju pritiski na obe delegaciji še niso obrodili željenih sadov, ni pa jasna igra, ki jo igra Washington.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je danes zgodaj zjutraj sporočila, da je po osmem krogu dialoga pod okriljem Bruslja, ki je trajal kar 12 ur, »razkol med obema stranema je ozek, vendar zelo globok«. Kot je dodala, se bosta njena sogovornika, srbski in kosovski premier Ivica Dačić in Hashim Thaçi, vrnila domov in ji v nekaj dneh sporočila, kako naprej.
Ashtonova je pred osmim krogom dialoga med Beogradom in Prištino sicer izrazila prepričanje, da bosta strani dosegli sporazum, čeprav to ne bo lahko. Po njenem je rešitev za sever Kosova blizu, priložnosti pa ne gre zamuditi.
V srbski delegaciji so ob premieru Ivici Dačiću tudi zunanji minister Ivan Mrkić, podpredsednica vlade za evropske zadeve Suzana Grubješić, podpredsednik vlade Aleksander Vučić in direktor srbskega vladnega urada za Kosovo Aleksander Vulin. Slednji je razkril, da napredka še niso dosegli, in pojasnil, da to za Beograd ni zadnji krog dialoga. Sklenil je z besedami, da se je Beograd pripravljen pogovarjati, dokler ne najdejo rešitve, ne bo pa suženj datumov.
V kosovski delegaciji so ob premieru Hashimu Thaçiju podpredsednik vlade Hajredin Kuçi, bivša voditeljica kosovske pogajalske skupine Edita Tahiri in podpredsednik vlade Slobodan Petrović, ki v njej zastopa interese srbskih enklav. Pred novim krogom dialoga je Thaçi ocenil, da dogovora ne bo lahko doseči, ker Beograd zavrača predlagane rešitve. Poudaril je, da kosovska stran ne bo sprejela sporazuma, ki ne bo skladen s kosovsko ustavo.
Po srečanju z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Philipom Reekerjem, ki je pristojen za Zahodni Balkan, so iz njegovega kabineta sporočili, da bi sklenitev dogovora odprla pot normalizaciji odnosov ter pomenila začetek zapiranja poglavja sporov in odpiranja sodelovanja in evroatlantskih integracij za obe državi.
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je podvomil o dogovoru zaradi vztrajanja Prištine pri stališčih, ki so za Srbijo nesprejemljiva. Po zadnjem usklajevanju srbskega državnega vrha je ponovil, da si je Beograd zastavil meje, pod katere ne bo šel. Pojasnil je, da Beograd zahteva, da srbske občine na Kosovu same odločajo o sodstvu in policiji ter da na njihovem območju ne bo vojske.
Po njegovem ne bi bilo konec sveta, če dogovora ne bi bilo, vendar bi bila vlada na veliki preizkušnji. Menil je, da bo nov rok za iskanje rešitve za sever Kosova, če v osmem krogu dialoga ne bo dogovora s Prištino, čez leto dni. Zaokrožil je z besedami, da bo Srbija, ki ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova, do konca vztrajala, da vlada v Prištini ne bo mogla zaustaviti izvajanja pristojnosti, ki pripadajo srbski skupnosti na Kosovu po zakonodaji o lokalni samoupravi.
Pristojnosti skupnosti
Beograd in Priština sta poskušala s pomočjo Evropske unije v osmem krogu pogovorov na ravni premierov doseči kompromis o omejeni avtonomiji za sever Kosova. Gre za rešitev, ki bi privedla do odprave vzporednih struktur v zdravstvu, šolstvu, policiji in sodstvu ter omogočila srbski večini na severu integracijo v upravni okvir Kosova. Kamen spotike so pristojnosti skupnosti ali zveze srbskih občin. Srbska stran zahteva, da ima skupnost izvršilne in zakonodajne pristojnosti, kosovska pa je pripravljena sprejeti oblikovanje skupnosti, če bo imela le posvetovalno vlogo.
Kosovski Srbi so blokirali mejni prehod Jarinje na severu Kosova, da bi oblast v Beogradu opozorili, naj v dialogu s Prištino v Bruslju ne pristane na škodljive kompromise. Njihovi politični predstavniki še naprej zavračajo dialog med Beogradom in Prištino pod okriljem Unije ter vse dosežene dogovore. Bruslju, Washingtonu in Beogradu so sporočili, da si želijo ostati državljani Srbije in da bodo uveljavili svoje legitimne pravice, ne glede na epilog dialoga v Bruslju. Sklenili so z grožnjo, da bodo oblikovali samooklicano skupščino, ki ne bo odvisna niti od Beograda niti od Prištine.
Proti načrtovanemu dogovoru med Kosovom in Srbijo so protestirali tudi Albanci v Kosovski Mitrovici, ki so prepričani, da je kosovska vlada izdala ljudstvo. Demonstranti so nosili transparente z napisi »Nobenega pogajanja o naši prihodnosti« ter zahtevali strožje posredovanje kosovske oblasti proti Srbom na severu Kosova. Proteste je pripravilo kosovsko nacionalistično gibanje Samoopredelitev, prvak gibanja Albin Kurti pa je zatrdil, da protest ni uperjen proti Srbom, temveč proti Srbiji, ki državljane hujska proti Albancem.
Srbski mediji so ocenili, da udeležba podpredsednika vlade in prvaka najmočnejše stranke v srbski vladni koaliciji govori v prid sklepu, da bo dogovor dejansko dosežen. Po njihovih navedbah so udeležbo Aleksandra Vučića zahtevali v EU in ZDA, srbski predsednik pa je poudaril, da je srbski državni vrh dal z njegovo udeležbo vsem jasno sporočilo, da glede Kosova govori soglasno.
