Hrvaško-srbske odnose obremenjujejo posledice vojne

Dačić je ocenil, da srečanje z Milanovićem ne bo prineslo zgodovinskih premikov, bo pa prispevalo k zmanjšanju napetosti.

Objavljeno
16. januar 2013 19.44
Posodobljeno
16. januar 2013 20.39
Serbia Croatia
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – Največjo težo bi lahko imela zaveza predsednika­ hrvaške vlade ­Zorana Milanovića, ki jo je dal po srečanju s srbskim premierom, da bo Hrvaška procesuirala vojne zločince. Ivica Dačić je menil, da se preteklosti ne da spremeniti, lahko pa se spremeni prihodnost.

Srbski premier je ocenil, da delovno srečanje premierov ne bo prineslo zgodovinskih premikov, prispevalo pa bo k zmanjšanju napetosti med Zagrebom in Beogradom. Ivica Dačić je poudaril, da ni novih odprtih vprašanj, politični odnosi med Hrvaško in Srbijo pa so močno obremenjeni s posledicami vojne. Po njegovih besedah gre za vojne zločine, begunce in pogrešane osebe, nerešene meje in medsebojni tožbi za genocid ter za vračanje premoženja in nasledstvena vprašanja. Čeprav imata državi glede številnih vprašanj različna stališča, je Dačić menil, da morata sodelovati tudi v interesu celotne regije. Zanikal je navedbe medijev, da je do srečanja prišlo zaradi pritiska Bruslja.

V zvezi z lansko razsodbo ha­aškega sodišča, ki je hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača oprostilo obtožb o vojnih zločinih proti srbskemu prebivalstvu med in po operaciji Nevihta, je Dačić poudaril, da morajo odgovarjati vsi, ki so v tej operaciji zagrešili zločine. Kar zadeva tožbe za genocid, ki najbolj obremenjujejo odnose med državama, je Dačić menil, da ne bi bilo dobro, če bi z reševanjem tega vprašanja čakali do leta 2014, ko se bodo znašle na dnevnem redu meddržavnega ­sodišča v Haagu.

Zoran Milanović je glede medsebojnih obtožb za genocid izjavil, da z Dačićem nista govorila o podrobnostih, iskala pa bosta partnersko rešitev spora, preden se bo začela obravnava. Predpogoj za morebitno izvensodno poravnavo je parafiranje dvostranskega sporazuma o odstopu postopkov za vojne zločine, ki potekajo v Srbiji in na Hrvaškem. Gre za obtožnice proti 1500 Srbom in 40 Hrvatom, pravosodni organi obeh držav pa še niso uskladili vsebine sporazuma.

Ker so na Hrvaškem sprejeli lansko oprostilno sodbo haaškega sodišča za hrvaška generala tudi kot dokaz, da je Hrvaška vojevala le osvobodilno vojno, bi bilo iluzorno pričakovati, da bo hrvaški premier napovedal umik tožbe za genocid in izvensodno poravnavo. Haaško sodišče je zavrnilo obtožnico proti generaloma tudi v delu, ki ju je obtoževal sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem, na tej obtožbi pa temelji srbska protitožba za genocid proti Hrvaški na meddržavnem sodišču v Haagu.

Z rezervo je treba vzeti tudi Milanovićevo zavezo, da bo Hrvaška procesuirala vojne zločince skladno s hrvaško zakonodajo. Med Nevihto je hrvaška vojska osvobodila približno četrtino hrvaškega ozemlja, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in razglasili za Republiko Srbsko krajino. Po njej je območje zapustilo približno 200.000 civilistov, oropanih in požganih pa je bilo več kot 20.000 njihovih domov. Več sto oseb, večinoma civilistov, hrvaških državljanov srbske narodnosti, je bilo ubitih, nekateri med njimi tudi več tednov po koncu operacije. Čeprav so na Hrvaškem po Nevihti sprožili­ več sto postopkov proti odgovornim za te zločine, v 17 letih ni bila izrečena pravnomočna razsodba.

Hrvaški premier je poudaril, da je Srbijo obiskal, da bi videl, ali se odnosi lahko izboljšajo. Milanović je izpostavil, da sta državi v zadnjih dveh desetletjih šli skozi težko obdobje in da morata vladi zdaj storiti vse, kar je v njuni moči, da bi uredili odnose. Po njegovem sta z Dačićem zaradi napetosti med državama, ki so se umirile, izgubila pol leta. Zagotovil je, da Hrvaška podpira približevanje Srbije Evropski uniji, kar ni le fraza ali poza, ker je to v njenem interesu. Sklenil je z besedami, da bo Hrvaška, ki ne bo ravnala tako, kot je Slovenija, od katere pričakuje, da se bo obnašala kot partnerica Hrvaške, poštena do Srbije ter da bo njena vloga ­kolegialna.

Dačić je izjavil, da si želi s hrvaškim kolegom odpreti sodelovanje Srbije in Hrvaške ne glede na spremembe, ki bodo sledile po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Glede gospodarskih odnosov je izrazil upanje, da sodelovanje ne bo zgolj enostransko, pri čemer je opozoril na ovire, s katerimi se soočajo srbski vlagatelji na Hrvaškem. Vrednost blagovne menjave med državama je namreč približno 700 milijonov evrov, Hrvaška pa ima občuten presežek. Milanović je povabil srbska podjetja na hrvaški trg, pri čemer je poudaril, da Hrvaška spoštuje pravila tekme na trgu.

Prispevek predsednikov

Srbski premier je izrazil upanje, da se bosta srečala tudi predsednika obeh držav, ki bi lahko dodatno prispevala k normalizaciji odnosov med Srbijo in Hrvaško. Srbski predsednik Tomislav Nikolić je namreč za tuje medije izjavil, da bi se moral najprej on srečati s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem, ki se srečanju izogiba. Poudaril je, da predstavlja Srbijo in njene državljane doma in v tujini. Po njegovem Milanovićev obisk ni bil povsem iskren, glede na to, da je Hrvaška vložila tožbo za genocid proti Srbiji. Sklenil je z besedami, da to lahko pomeni le dvoje, ali da Hrvati vedo, da Srbi niso zakrivili genocida, ali pa obisk ni bil iskren in prijateljski.