Tiskane izdaje
Zagreb – Popis prebivalstva v Bosni in Hercegovini, prvi po dobrih dveh desetletjih, je končan. Številna združenja, različne monitoring organizacije in navsezadnje tudi politične stranke opozarjajo, da bodo zbrani podatki vprašljivi, saj naj bi bilo storjenih preveč napak.
Država, ki jo pestijo hude težave, duh politične brezizhodnosti pa postaja iz dneva v dan močnejši in glasnejši, bi morala opraviti popis prebivalstva že pred pol leta, vendar so ga morali zaradi »dodatnih tehnično-organizacijskih težav« preložiti za pol leta. Kar nekaj časa, tako kot večina stvari, v zvezi s katerimi se mora dogovoriti politika v BiH, so trajale razprave o tem, kdaj pripraviti popis prebivalstva v tej obubožani deželi, v kateri se ne morejo dogovoriti o ničemer, sporazumejo pa se, ko ne gre za nič pametnega. Vsaka stran, Bošnjaki, Srbi in Hrvati, je vlekla v smeri svojih koristi, saj je bilo povsem jasno, da bodo podatki »novega« popisa krojili novo obleko državi.
Potem je oblast, razumljivo, ob močnih pritiskih EU nekako le sklenila dogovor in razpisala popis. In politična igra se je začela. Občutljivo vprašanje pripadnosti (Bošnjak, Srb, Hrvat) je obviselo v zraku in povzročalo napetost, ki ni minila od prvega dne, ko so popisovalci – bolj ali manj spretni – odšli na teren in začeli opravljati svoje delo.
»Ni bilo osrednjega prostora, v katerem bi se hranilo popisno gradivo, popisovalcev je bilo odločno premalo, precej jih je bilo z nalogo premalo seznanjenih,« so ocenili popis v združenjih Zakaj ne (Udruženje građana Zašto ne) in koalicija Enotnost (Jedinstvo), ki sta nadzirali popis v okviru projekta Popismonitor, ki sta ga sofinancirali Velika Britanija in Nizozemska. Opozorili so tudi na neodziv uradnih ustanov na različne kampanje, ki so »dobesedno pozivale k dajanju neresničnih podatkov ali celo kršenju zakonov«. Zanimivo je, so poročali nekateri mediji, da so v istem trenutku, ko so člani omenjenih združenj opozarjali na številne napake, v agenciji za statistiko BiH zbranim sporočili, da »ni prav nobenih težav, le tu in tam kakšna manjša, tehnična težavica …«
Dayton utemeljen
Ni dvoma, da bodo podatki »novega« popisa podlaga za nov koncept, nov ustroj države, ki se je zaradi lastnih političnih zdrah znašla v agoniji, iz katere bo (sama) stežka izšla. Osrednja naloga bo najbrž nova ustava. Vendar to nalogo večina že zdaj imenuje nemogočo. Navsezadnje nad politiko BiH še zdaj visi naloga implementacije sodnega primera Sejdić-Finci.
Omenjena predstavnika romske in judovske manjšine sta namreč v imenu (tudi drugih) manjšin pred časom tožila oblast BiH zaradi »nedopustne diskriminacije in kršenja evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi z imenovanjem tričlanskega predsedstva BiH, v katerem so samo trije stolčki – za Bošnjaka, Srba in Hrvata, tako da pripadniki manjšin sploh ne morejo kandidirati«. Pred leti je evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odločilo, »da mora država z ustavnimi reformami in spremembami volilnega zakona omogočiti predstavnikom narodnih manjšin, da se jih izvoli v predsedstvo BiH«.
Rdeča nit popisovalskih dni
Tako bi morala BiH z ustavnimi reformami zagotoviti sedeže za predstavnike narodnih manjšin v zakonodajnih organih na vseh ravneh oblasti. Predstavnike bi volila združenja narodnih manjšin – uradno je v BiH štirinajst narodnih manjšin –, ne pa politične stranke kakor doslej. Prav rešitev problema, kako tričlansko predsedstvo BiH dopolniti še z enim članom, državljanom, je rdeča nit teh politično-popisovalskih dni. Politika v tem primeru le dokazuje, da močno drži dejstvo, da se ne more dogovoriti o ničemer, sporazume pa se, ko ne gre za nič pametnega. Navsezadnje je zdajšnja vlada BiH nastajala krepkih 480 dni.
Ni dvoma, da rezultate – prvi, neuradni, naj bi bili predstavljeni že čez tri mesece – z največ strahu pričakujejo Hrvati. Hrvaška Katoliška cerkev je namreč izračunala, da je bilo pred balkansko vojno v BiH 760.852 Hrvatov, lani le še 430.000. Zato ne čudi pobuda hrvaških politikov iz okrožja Brčko, da bi funkcija župana Brčkega pač prehajala »iz rok v roke« oziroma da bi eno leto bil župan Brčkega Bošnjak, drugo Srb, tretje Hrvat …, pač po »voznem redu«, ki bi ga določili.
