Tiskane izdaje
Kijev − V Ukrajini se je prvič po izvolitvi novega predsednika zgodil nepričakovan preobrat. Petro Porošenko si je kljub že skoraj izpogajanemu podaljšanju premirja na koncu premislil. »Po preučitvi razmer sem se kot poveljnik oboroženih sil odločil, da ne bom podaljšal enostranskega premirja. Šli bomo v napad,« je po televiziji pozno ponoči javnosti sporočil ukrajinski predsednik, danes pa napovedal ponoven zagon »protiteroristične operacije«, kot imenujejo oboroženo posredovanje vojske proti proruskim separatistom.
Na vzhodu države je torej mogoče pričakovati nadaljevanje krvavih spopadov med ukrajinsko armado in separatističnimi uporniki, kot jim pravijo kijevske oblasti. S prekinitvijo premirja se je okrepil strah pred stopnjevanjem nasilja na vzhodu države, kjer sicer tudi premirje ni obrzdalo orožja, sprti strani pa sta za nasilje okrivili druga drugo.
Odločitev ukrajinske vlade je bila nekoliko nepričakovana; po včerajšnjem telefonskem pogovoru voditeljev Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije so namreč iz urada francoskega predsednika sporočili, da si prizadevajo za »sprejetje sporazuma o dvostranskem premirju«.
Tik pred iztekom desetdnevnega premirja je ruski predsednik Putin v pogovoru s kanclerko Merklovo, francoskim predsednikom Hollandom in ukrajinskim predsednikom še enkrat predlagal podaljšanje prekinitve ognja. Pri tem je celo ponudil, da bi premirje nadzorovali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Kljub ultimatu in novim sankcijam, s katerimi mu grozi Evropska unija, če ne bo dovolj odločno podprl prizadevanj za mirno rešitev ukrajinske krize, je bil ruski predsednik na presenečenje vseh menda pripravljen ukrajinskim obmejnimi organom dovoliti celo dostop na rusko ozemlje, od koder bi lahko skupaj z ruskimi kolegi nadzorovali tiste mejne prehode med državama, ki jih z ukrajinske strani nadzorujejo separatisti in čez katere naj bi po trditvah Kijeva vzhodnoukrajinski uporniki iz Rusije menda nenadzorovano dobivali pomoč in orožje.
Iz uradnega Kijeva so pozneje sporočili, da sta se sprti strani dogovorili le, da bosta o prekinitvi ognja govorili na novem krogu pogajanj, kjer sodelujejo tudi predstavniki Ovseja, ruski veleposlanik v Kijevu in nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma. Kremelj je napoved novih pogajanj med vlado v Kijevu in proruskimi uporniki pozdravil.
Notranjepolitični pritiski
Toda ukrajinski predsednik se je ne glede na tovrstna ruska znamenja dobre volje na koncu dokaj nepričakovano odločil za nadaljevanje oboroženega obračuna s proruskimi separatisti. Po njegovih besedah ta odločitev nikakor ne izključuje nadaljevanja pogajanj. Kijev naj bi bil menda pripravljen »svoje oborožene protiteroristične akcije ustaviti takoj, ko bo jasno, da so vse strani pripravljene izpolniti ključne točke iz predlaganega mirovnega načrta«, kar pa je glede na dosedanje zaplete in žrtve malo verjetno.
Opazovalci domnevajo, da se je Porošenko kljub relativno uspešnemu dogovarjanju z EU in Rusijo za svojo presenetljivo potezo odločil predvsem zaradi močnih notranjepolitičnih pritiskov. Zlasti na zahodu države in v Kijevu, kjer so demonstranti konec prejšnjega tedna od oblasti jasno zahtevali, da mora »proruske separatiste z orožjem spraviti na kolena«, so namreč mnogi prepričani, da s premirji ni mogoče rešiti problema in da Porošenko v obračunu z »odpadniki« nikakor ne bi smel popuščati. Svoj del posla pa so verjetno opravili tudi ameriški svetovalci.
Putin odgovornost za prelivanje krvi v celoti pripisal Porošenku
Ruski spletni portal RT poroča, da so ukrajinske varnostne sile prvi napad s tanki in letali izvedle pol ure po preteku premirja, medtem ko je ukrajinska vojska za začetne strele obtožila upornike.
O silovitem obstreljevanju so pozneje poročali predvsem iz mesta Kramatorsk, kjer so že zjutraj našteli pet smrtnih žrtev. »Obstreljevanje se je začelo ob 22.25 uri po krajevnem času. Skrivamo se v kleti hotela Kramatorsk /.../ Nimam informacij o ranjenih ali ubitih, a mislim, da so eksplozije terjale veliko žrtev,« je za RT povedal ameriški fotograf Patrick Lancaster. O hudih spopadih so poročali tudi iz bližnjega mesta Karlivka in vasi Marinka, po besedah lokalnih oblasti pa so ceste prenevarne za potovanja, piše AFP. Poleg tega je vojska popoldne znova zavzela mejni prehod Dovjanski v regiji Lugansk.
Na vnovičen začetek »protiteroristične operacije« ukrajinske vojske in izbruh spopadov − sicer najhujših v Evropi po skoraj dveh desetletjih − so se z obžalovanjem in jezo nemudoma odzvali v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru ruskih diplomatov odgovornost za prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine pripisal ukrajinskemu predsedniku Porošenku, zunanjemu ministrstvu in Kijevu. »Petro Porošenko doslej ni bil neposredno odgovoren za ukaze za začetek vojaških operacij, a je sedaj v popolnosti prevzel to odgovornost,« je dejal Putin in poudaril, da vojna ni pravi način reševanja krize v tej državi.
Putin je še dejal, da so dogodki v Ukrajini odraz protirusko usmerjene politike, in okrcal Zahod, kateremu je očital, da enako kot v času hladne vojne ni pripravljen na sodelovanje. Hkrati je poudaril, da bo Moskva še naprej vodila neodvisno zunanjo politiko in ščitila interese etničnih Rusov v tujini.
Desetdnevna prekinitev ognja, ki se je iztekla sinoči, za prebivalci vzhoda Ukrajine še zdaleč ni minila mirno. Včeraj je bil v bližini mesta Doneck ubit 68-letni ruski novinar Anatolij Klijan s televizijske postaje Channel One. Usodne strele so pripisali ukrajinski vojski. Spletni portal RT poroča še o desetinah drugih žrtev ukrajinske vojske v regijah Doneck in Lugansk, ubitih med prekinitvijo ognja. Ukrajinske oblasti na drugi strani poročajo o 27 vojakih, ki so umrli med desetdnevnim premirjem.
