Tiskane izdaje
Kijev, Moskva − Ukrajinski predsednik Petro Porošenko nadaljuje z ukrepi za predstavitev svojega mirovnega načrta za vzhod države, ki ga že več tednov pretresajo protikijevsko vrenje ter spopadi med ukrajinskimi varnostnimi silami in proruskimi separatisti, v katerih je po zadnjih informacijah umrlo približno 360 ljudi.
Porošenko je o svojem predlogu mirovnega načrta sinoči po telefonu znova razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta o tej temi govorila že na začetku tedna, in ga prosil da načrt podpre. Iz urada ukrajinskega predsednika so sporočili, da je Porošenko med pogovorom poudarjal predvsem potrebo po učinkovitem mejnem nadzoru in čimprejšnji izpustitvi talcev; iz Kremlja pa, da je Putin vztrajal pri ustavitvi operacij ukrajinske vojske.
Ukrajinski predsednik v svojem mirovnem načrtu s 14 točkami, katerega neuradno različico − fotografirano kopijo − so danes objavili ukrajinski mediji, ob meji z Rusijo menda predlaga oblikovanje desetkilometrskega tamponskega območja. Ukrajina namreč trdi, da čez mejo z mogočno vzhodno sosedo v državo prihajajo borci ter zaloge orožja in druge vojaške opreme za proruske separatiste. Podrobnosti morebitne tamponske cone ob meji z Rusijo, katere nadzor Kijevu povzroča precejšen glavobol, niso znane. Tako se ne ve, ali bi celotno demilitarizirano območje ležalo na ukrajinski strani meje ali bi bil del tudi na ruski. Prav tako ni znano, kakšen bi bil status ljudi, ki živijo na tem območju.
Načrt, kot piše v njegovi neuradni različici, zahteva tudi razorožitev proruskih separatistov, a jim hkrati ponuja svobodo pred preganjanjem, če odložijo orožje in pred tem niso zagrešili »resnih zločinov«. Predvideva tudi vzpostavitev koridorja, ki bo »ruskim in ukrajinskim plačancem omogočil, da zapustijo državo,« in izpraznitev vseh zasedenih poslopij. Zahteva tudi osvoboditev vseh talcev, lokalne oblasti pa poziva, da prevzamejo svoje naloge. Načrt predvideva tudi predčasne parlamentarne volitve po vsej državi in lokalne volitve v regijah. Ponuja popravek ustave, ki bi omogočil decentralizacijo oblasti, in zagotavlja polne pravice ruskega jezika.
Teden dni premirja
Porošenko bo po pričakovanjih svoj mirovni načrt razkril danes, novi ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin pa ga bo Evropski uniji predstavil v ponedeljek. Porošenko je enostransko premirje, s čimer začne veljati mirovni načrt, razglasil danes popoldne. Trajalo bo teden dni. Kijev pričakuje, da bodo separatisti v tem času odložili orožje in zapustili državo, sledila bodo pogajanja, nove lokalne volitve in uvedba programa zaposlovanja. Kljub razglasitvi premirja, pa je predsednik posvaril, da bo vladne sile, če bo potrebno, na ogenj odgovorile z ognjem.
Proruski uporniki so že sporočili, da ne verjamejo napovedim ukrajinskega predsednika. »Že stokrat smo slišali o prekinitvi ognja s strani ukrajinske nacionalne garde in vojske, a se vojaške operacije niso prekinile niti za minuto,« je dejal vodja proruskih skrajnežev v Donecku Andrej Purgin.
Na vzhodu novo prelivanje krvi
Kljub enostranski prekinitvi ognja, se prelivanje krvi na vzhodu Ukrajine nadaljuje tudi danes. V nočnih spopadih v regiji Doneck je bilo po poročanju agencije AP ubitih sedem ukrajinskih vojakov, 30 pa je ranjenih. Po besedah tisovega predstavnika ukrajinske vojske je bilo v zadnjih dneh ubitih tudi 300 proruskih separatistov, čeprav pa ta informacija ni potrjena.
Poleg tega je ukrajinski začasni obrambni minister Mihailo Koval parlamentu danes zatrdil, da vladne sile zdaj povsem nadzorujejo ukrajinsko mejo, zato ni bojazni, da bi iz Rusije v Ukrajino pritekala vojaška oprema za upornike.
Medtem je ruska vojska danes začela vajo vojaške pripravljenosti, ki vključuje premik enot iz Sibirije in Urala na druge lokacije. Kam bodo enote premaknili, v Moskvi niso pojasnili, so pa iz zveze Nato že včeraj sporočili, da Rusija svojo vojsko znova kopiči ob meji z Ukrajino. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je danes sporočil, da so v Moskvi presenečeni nad zaskrbljenostjo Zahoda nad dodatnimi silami ob meji z Ukrajino, saj gre za vnaprej napovedan ukrep o poostritvi mejnega nadzora.
