Porošenko zagotovil Merklovi, da želi krizo rešiti politično

Hague: Razlogi za zaostritev sankcij proti Rusiji postajajo močnejši z vsakim dnem.

Objavljeno
25. junij 2014 11.59
UKRAINE-CRISIS/KLIMKIN
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Kijev - Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je včeraj zvečer v telefonskem pogovoru nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da želi krizo v državi rešiti na političen način, so sporočili iz Porošenkovega kabineta v Kijevu.

Prioriteto ima njegov mirovni načrt, ki vključuje tudi prekinitev ognja, ki naj bi trajala vsaj do petka, je dejal Porošenko, in s tem potrdil, da ima uresničitev njegovega mirovnega načrta prednost, čeprav je še v torek zvečer proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine zagrozil s prekinitvijo premirja, ko so sestrelili helikopter, pri čemer je bilo ubitih devet ukrajinskih vojakov.

Do kršitev prekinitve ognja naj bi sicer prihajalo ves čas, kršitve pa obe strani očitata druga drugi. Vendar pa so se na splošno razmere nekoliko umirile, potem ko so separatisti pristali na začasno prekinitev ognja in pogovore s Porošenkom.

Vse močnejši razlogi za sankcije proti Rusiju

Razlogi za zaostritev sankcij proti Rusiji postajajo močnejši z vsakim dnem, ko Moskva s konkretnimi dejanji ne podpre mirovnega načrta ukrajinske vlade, pa je danes opozoril britanski zunanji minister William Hague.

Torkova sestrelitev ukrajinskega helikopterja s strani proruskih upornikov na vzhodu države se le težko ujema z besedami ruskega predsednika Vladimirja Putina o podpori mirovnemu načrtu Kijeva, je pred današnjim nadaljevanjem zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju menil Hague.» Nismo videli dejanj, ki bi šla v korak s tem,« je poudaril.

Po besedah nemškega zunanjega ministra Franka-Walterja Steinmeierja, ki se je vrnil iz torkovega obiska v Kijevu, pa napad na helikopter kaže,» kako krhka je situacija in kako hitro lahko separatisti na tleh uničijo doseženi napredek«. Obstajajo skromne možnosti za umiritev krize, a smo še daleč od tega, da bi lahko bili optimistični, je dejal Steinmeier.

Ukrajinske krize se je v razpravi v nemškem bundestagu v Berlinu danes dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in od Rusije zahtevala nadaljnje signale za mirno rešitev krize.

Merklova je pohvalila »prve korake« Putina, kot je njegova odpoved dovoljenju za vojaško posredovanje v Ukrajini. »A potrebujemo konkreten napredek za začetek trajnih pogovorov,« je menila.

Sicer je kanclerka dodala, da Nemčija pri reševanju ukrajinske krize pomaga, kjer more. »Če pa ne bo pomagalo nič drugega, lahko na dnevni red znova pridejo tudi sankcije,« je še opozorila.

Resolucija za posredovanje v Ukrajini preklicana

Putin je v torek pozval zgornji dom ruskega parlamenta, naj prekliče resolucijo, s katero so mu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini. Svet federacije je njegov poziv danes tudi potrdil. Proti Putinovemu predlogu je glasoval le en senator, za pa je bilo oddanih 153 glasov.

Spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti so sicer po ocenah Združenih narodov od 15. aprila terjali življenja najmanj 423 vojakov in civilistov. 

Konflikt pa je povzročil tudi val beguncev - najmanj 34.600 ljudi je pobegnilo iz pokrajin Doneck in Lugansk, medtem ko je v Ukrajini notranje razseljenih najmanj 46.100 ljudi, je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini povedal pomočnik generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ivan Simonovič. Toda te številke bi lahko bile še višje, je opozoril Simonovič.