Tiskane izdaje
Sarajevo – Dober mesec po začetku protestov, začeli so se v Tuzli, nadaljevali pa po večini Bosne in Hercegovine (z izjemo Republike Srbske), so se razmere umirile. Protesti se nadaljujejo, vendar v precej manjšem obsegu in z manj udeleženci. Vrstijo pa se plenumi, na katerih protestniki pravzaprav oblikujejo načrt za uresničitev zahtev, ki bi pripeljale do »boljšega jutri«.
V mesecu dni od začetka protestov v Tuzli se v obubožani Bosni in Hercegovini ni kaj dosti spremenilo. Večina protestniškega (vstajniškega) gibanja se je zdaj preselila v dvorane, kjer udeleženci na plenumih predstavljajo svoje videnje aktualnega trenutka v državi. Plenumi potekajo mirno, politične stranke pa njihovega dela (vsaj za zdaj) še ne zlorabljajo v svoje, predvolilne namene.
Na ulicah se le tu in tam najde po nekaj deset protestnikov, pa še ti so na prizoriščih bolj zaradi opozarjanja, da je pot do konca še dolga, kot pa iz prvotnega namena – opozoriti na katastrofalne ekonomske razmere, korupcijo političnobirokratskega aparata in na politične in ekonomske fevde, ki jih vlade na vseh ravneh zlorabljajo izključno za svoje koristi. Zanimiv je podatek, da je organizator protestov v Tuzli, kjer se je vse začelo 7. februarja, Aldin Širanović povedal, da je z družino moral zapustiti Bosno in Hercegovino ter odpotovati (se izseliti!) v Avstrijo. Vzrok? »Politični pritiski in grožnje,« je zatrdil protestnik številka ena.
»Zdaj kaže, da vstajniška zgodba v Bosni in Hercegovini malce usiha, ni pa izključeno, da se bo spet razplamtela pred splošnimi volitvami, ki bodo oktobra. Prav tako ne, da bi se s številnih plenumov, ki so nemalokrat videti precej neorganizirano, izcimila politična stranka,« je prepričan visoki diplomatski vir v BiH.
Dve plati plenumske medalje
Udeleženci plenumov so si enotni, da je oblikovanje zahtev, ki bi pripeljale do korenitih političnih in ekonomskih sprememb v državi, ki jo pesti skoraj 50-odstotna brezposelnost, brezposelnost med mladimi pa je kar 60-odstotna, na zahodnem Balkanu pa poleg Makedonije velja za najresnejšo politično težavo, ena plat medalje, druga pa je uresničevanje omenjenih zahtev.
Še zdaleč ni zanemarljivo niti dejstvo, kot pravi hrvaški sociolog Srećko Horvat, da so prav plenumi »največje pozitivno presenečenje februarske vstaje, saj imajo državljani, razpeti med aroganco politikov in črnimi socialnimi razmerami, na njih končno možnost oblikovanja svoje prihodnosti«. »Vsaj poskusa preoblikovanja,« je poudarila Ajša H., ena od udeleženk protestov in plenumov v Sarajevu.
Ena od možnosti za (pre)oblikovanje prihodnosti Bosne in Hercegovine, ta je še vedno ujeta pod močno popokanim plaščem, ki so ji ga skrojili pred dobrima dvema desetletjema v Daytonu, bodo parlamentarne volitve oktobra letos. »Predvolilni boj se je že začel, vendar se še ni povsem razplamtel,« je dejal sogovornik.
Je pa včeraj obiskala Sarajevo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Sestala se je z najvišjimi predstavniki države. Ashtonova je nameravala obiskati BiH že pred nekaj tedni, ko so tam izbruhnili protesti nezadovoljnih državljanov, a so obisk preložili zaradi krize v Ukrajini. Od njenega obiska v BiH nihče ne pričakuje kaj dosti, saj je jasno, da bo Ashtonova na tem položaju bržkone le še do maja letos, ko bodo evropske volitve, pripravo načrta, kaj in kako preoblikovati Bosno in Hercegovino, pa bo morala vzeti v svoje roke nova ekipa EU, ki bo zagotovo najprej poskrbela za »novo pot odnosov EU do Bosne in Hercegovine«, kot je za federalno tiskovno agencijo izjavil politični analitik Zekerijah Smajić.
