Mo. B./STA
Bruselj - Evropska komisija je ta teden začela posvetovanje o naslednici lizbonske strategije za rast in delovna mesta, imenovani strategija EU 2020. Glavni cilj te nove strategije naj bi bil preoblikovanje EU v bolj zeleno in socialno gospodarstvo. Rok za posredovanje mnenj in predlogov v okviru posvetovanja je 15. januar 2010.
Lizbonska strategija se je rodila leta 2000 z velikopoteznim ciljem napraviti EU najkonkurenčnejše, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu do leta 2010. Leto pozneje je bil vanjo vključen okoljski poudarek, še leto pozneje pa socialna razsežnost in cilj, naj EU za raziskave in razvoj namenja tri odstotke BDP, od katerega je danes še precej oddaljena.
Ker rezultati niso bili dobri, je EU leta 2005 lizbonsko strategijo prenovila ter jo osredotočila na gospodarsko rast in zaposlovanje z enakim poudarkom na gospodarskem, socialnem in okoljskem vidiku. Nedavno se jim je pridružil še en poudarek: inovacije in ustvarjalnost. Tem štirim "svoboščinam" je bila na koncu dodana še peta: prost pretok znanja.
Nova strategija bo nadgradila dosežke lizbonske strategije in izhajala iz drugih izkušenj, pridobljenih z lizbonsko strategijo, poudarjajo v Evropski komisiji. Posvetovalni dokumenti o novi strategiji, ki jih je ta teden razgrnila komisija, so sploh prvi resni dokumenti za razpravo o nadaljnjih načrtih na tem področju.
V posvetovalnem dokumentu je opisano, kako se bo strategija EU 2020 lotila utrjevanja oživitve gospodarstva po krizi, prispevanja k preprečevanju podobne krize v prihodnosti in treh tematskih ciljev: ustvarjanja vrednosti, ki temelji na znanju, krepitve vloge državljanov v vključujočih družbah ter oblikovanja konkurenčnega, povezanega in bolj zelenega gospodarstva.
Odzivi se lahko pošljejo na elektronski naslov EU2020@ec.europa.eu, posvetovalni dokument pa lahko vsakdo poišče na spletiščih http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/index_en.htm in http://ec.europa.eu/eu2020. Nova Evropska komisija bo podroben predlog izdelala za razpravo na spomladanskem vrhu EU.
Države članice, med njimi Slovenija, v začetku razprave o novi strategiji opozarjajo, da dobra strategija zahteva ustrezne finančne instrumente. "Tu so ugotovljene največje pomanjkljivosti. Sedanja finančna perspektiva in proračuni ne odražajo tistega, kar je bilo zapisano v strategijah," je nedavno opozoril minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari.