Tiskane izdaje
Berlin - Preden je »papež revežev« Frančišek danes sprejel potratnega limburškega škofa, je med jutranjo mašo obsodil lakomnost. V Nemčiji ne pričakujejo, da se bo Franz-Peter Tebartz-van Elst vrnil v rezidenco, za katero je namesto petih zapravil 31 milijonov evrov in vzbudil hudo ogorčenje med svojimi verniki.
»Pogoltnost uničuje ljudi, družine in medčloveške odnose,« je po poročilu vatikanskega radia poudaril papež, ki se vozi s starodavno katrco in namesto v vatikanski palači živi v tamkajšnjih prostorih za goste. »Že Jezus je pripovedoval o človeku, ki je bogastvo kopičil le zase!«
Podrobnosti o dvajsetminutnem sprejemu limburškega škofa pri papežu Frančišku niso znane, po nekaterih poročilih pa se je škof, ki je dal v svoje prostore vgraditi kopalno kad za petnajst tisoč evrov, prvič vsaj malo pokesal. Zaradi domnevne krive prisege po letenju v Indijo v prvem razredu Tebartz-van Elsta preiskuje tudi nemško tožilstvo.
Vatikan bo, verjamejo dobro obveščeni, počakal na preiskavo nemške škofovske konference, proti Tebartz-van Elstu pa so se po številnih vernikih zdaj obrnili tudi duhovniki njegove škofije in mu poslali pismo, v katerem zahtevajo njegov odstop.
Limburško škofijo čakajo nujna opravila, novi duhovniki čakajo na nastop službe, v tisk mora knjiga z verskimi pesmimi in duhovniki bi radi nadaljevali normalno delo.
Tebartz-van Elsta je v nedeljo v Vatikanu obiskal sam papežev tajnik Georg Gänswein, ki je škofu predal ovojnico z dokumenti in po dvajsetih minutah odšel.
V ponedeljek se je pri papežu oglasil tudi kölnski kardinal Joachim Meisner, ki je doslej veljal za škofovega zaveznika, saj oba spadata med bolj konservativne nemške duhovnike. Meisnerjeva avdienca pa je bila dogovorjena že veliko prej, a kardinal pred upokojitvijo tudi sicer najbrž ne bi mogel več pomagati potratnemu kolegu, čeprav velja kölnska nadškofija, v katero spada tudi limburška škofija, za najbogatejšo na svetu. Po kompromisu iz daljnih časov prvega združevanja Nemčije država v zameno za tedanjo razlastitev cerkvenega imetja plačuje tudi duhovniške plače, in če je dogovor tudi za Katoliško cerkev finančno ugoden, nemški verniki bolj kritično opazujejo delovanje svojih duhovnih pastirjev.
V limburški škofiji so se mnogi že prej pritoževali nad avtoritativnim slogom 53-letnega škofa, zdaj pa se še toliko bolj, čeprav se s pohvalami sloga obnove rezidence oglašajo strokovnjaki za arhitekturo. Morda pa je javni upor proti Tebartz-van Elstu tudi znamenje novih časov po odstopu papeža Benedikta XVI. Pred tem je veljalo, da so duhovniki odgovorni le papežu in Bogu, zdaj pa si je škofovo vrnitev v Limburg vse težje predstavljati, čeprav bi gaoprostili vseh obtožb.
Turistični prerod
Medtem se je v obrambo spornega škofa oglasil tudi njegov brat, profesor psihiatrije dr. Ludger Tebartz-van Elst. Za časopis Bild je povedal, da Franz-Peter ni nikakršen avtist, kot so ob njegovem začetnem trmastem vztrajanju pri svojem domnevali nekateri. Zato pa vsaj mesto Limburg doživlja pravi turistični prerod.
V mesto s tako prelepo starodavno katedralo, da je bila upodobljena celo na bankovcu za tisoč mark, prihajajo nešteti radovedneži, da bi si drago rezidenco ogledali vsaj od zunaj. Limburško katedralo pa so seveda zgradili v nekih drugih časih, ko Cerkvi še ni bilo treba odgovarjati kritičnim vernikom in javnosti.
