Tiskane izdaje
Ameriško vojaško sodišče je štabnega vodnika Calvina Gibbsa, ki je v Afganistanu vodil skupino vojakov, ki so za »šport« ubijali civiliste in hodili po stopinjah zloglasnega pokola v My Laiju, obsodilo na dosmrtno ječo.
Calvin Gibbs, štabni vodnik 5. konjeniške divizije ameriške vojske, ima na nogi tetovirane tri rdeče in tri modre lobanje. Rdeče so namenjene (nekaterim) njegovim žrtvam v Afganistanu, modre v Iraku.
Lansko zimo in pomlad je v Kandaharju svoje vojake prepričal, da so mu sledili na polja smrti. In to za - zabavo. Prve novice, da so se v Gibbsovi enoti in v njegovih zasebnih prostorih v oporišču dogajale »nepravilnosti«, so v javnost prišle ravno v času, ko sem poročal iz Kandaharja, kjer sem se pogovarjal z nekaj vojaki, ki so štabnega vodnika osebno poznali. Nihče ni hotel govoriti o podrobnostih, a vsi so se zgražali in opozarjali, da so za umazano početje njegovega moštva nadrejeni dobro vedeli. V Gibbsovih prostorih so tako že med prvo uradno preiskavo med drugim našli dva odtrgana prsta, ki ju je kot bojno trofejo hranil v kozarcih za vodo.
Anonimna prijava o divjem štabnem vodniku in njegovih pribočnikih je v ameriškem oporišču v Kandaharju prebudila vietnamske duhove. Gibbsova enota, ki si je nadela ime »ubijalsko moštvo«, je v petih mesecih zunaj bojnih operacij pobila neznano število Afganistancev. Na svoje morilske pohode so se Gibbsovi možje odpravljali pod vplivom visokih odmerkov heroina in hašiša, ki ga je v Afganistanu mogoče dobiti tako rekoč zastonj na vsakem koraku. Vojaki so se s trupli ubitih Afganistancev, ponavadi izbranih na slepo, večkrat tudi fotografirali. Celotni vod je vedel, kaj se dogaja, a so bili tisti redki možje, ki po naših podatkih niso hoteli sodelovati v lovu na ljudi, ustrahovani in so zategadelj predolgo molčali. Eden izmed njih je 23-letni narednik Jeremy N. Morlock, ki ga je vest pekla dovolj močno, da je svojo zgodbo najprej zaupal staršem, potem pa še vojaškim preiskovalcem in medijem. Eden izmed »ducata umazanih« Gibbsovih mož, proti katerim je bila vložena obtožnica, je potrdil, da so svoje žrtve izbirali naključno - ponavadi tri na en »lov«. Skoraj vsi vojaki so zbirali dele trupel svojih žrtev. Največkrat prste, nožne kosti in zobe. Kakor v Vietnamu, ko so nekateri ameriški borci okoli vratu nosili verižice iz ušes pobitih sovražnikov.
Žrtvam je rezal prste in jih hranil kot vojne trofeje
Za vsak primer - če bi ga kdaj dobili - je štabni vodnik Gibbs v svojem oklepnem vozilu hranil veliko kalašnikovk, ki jih je po »uspešnem lovu« odlagal pri žrtvah, da bi bilo pri morebitni preiskavi videti, kakor da so bili Afganistanci ubiti v samoobrambi. Vojaška preiskava se je lotila tudi Gibbsovih domnevnih zločinov v Iraku, kjer je menda s strojnico iz avtomobila »za šport« pokosil tri člane iste družine.
Ameriško vojaško sodišče je 26-letnega Gibbsa zaradi treh »vnaprej načrtovanih umorov« in poveljevanja ubijalskemu moštvu obsodilo na dosmrtno ječo - po devetih letih bo lahko zaprosil za omilitev kazni. Štabni vodnik, doma iz zvezne države Montana, je sodišču priznal, da je svojim žrtvam rezal prste in jih hranil kot vojne trofeje oziroma tako, kot lovci hranijo jelenove rogove. Ob tem je dodal, da se ni vnaprej odločil ubijati, ampak je »deloval v samoobrambi in zgolj vračal ogenj«. Ob Gibbsu so bili obsojeni še trije sobtoženci, ki so se izrekli za krive. Dva izmed njih sta na sodišču pričala proti nekdanjemu nadrejenemu. Gibbsov odvetnik je sicer poskušal dokazati, da so vojaki s pričanjem proti svojemu nadrejenemu skovali zaroto, saj naj bi se tako poskušali »oprati« lastne krivde.
Narednik Morlock je bil na sedemdnevnem sojenju članom Gibbsove ekipe ena ključnih prič, saj je sodišču povedal, da je Gibbsa slišal govoriti o načrtovanju umorov afganistanskih civilistov, takoj ko se je sam pridružil njegovemu vodu. Morlock, ki mu je sodišče prisodilo 24 let zaporne kazni, je pričal, da je Gibbs vojakom med nagovarjanjem na zločin povedal, da jih pri pobijanju civilistov ne bodo mogli kar tako dobiti. Pomembno vlogo pri obsodbi Gibbsa je odigral tudi vojak Adam Winfield, ki je bil v času, ko je bilo »ubijalsko moštvo« v najboljši formi, del iste brigade kot Gibbsovi borci.
Ko je slišal prve govorice o umorih, je takoj obvestil svoje starše in jih - vedno, ko je bil Gibbs preveč zgovoren - opozarjal na to, kaj se v Kandaharju, kjer je ravno v tistih mesecih potekala velika Natova ofenziva proti upornikom, pripravlja. Winfield je priznal krivdo pri enem izmed umorov, a dodal, da je bil vanj prisiljen, saj se je bal, da ga bo Gibbs ubil, če ne bo sodeloval v »akciji«.
