Pravoslavna mobilizacija za vero in zemljo

Na pohodu Ruske pravoslavne cerkve proti nevernikom se je zbralo 65.000 vernikov.

Objavljeno
22. april 2012 18.17
Posodobljeno
22. april 2012 18.45
Polona Frelih, Moskva
Polona Frelih, Moskva

V moskovski katedrali Kristusa Odrešenika je danes potekala največja pravoslavna slovesnost v sodobni ruski zgodovini. Na molitvi »za našo vero, cerkev, svetinje in domovino,« se je zbralo 65.000 pravoslavnih vernikov iz vse Rusije.

Nedeljska »molitev« je bila posvetno obarvana, saj so na njej pozivali k mobilizaciji proti sovražnikom Rusije, kamor ruski verski vrh uvršča tudi opozicijsko protestno gibanje.

V osrednji ruski cerkveni hram, ki so ga v 30. letih prejšnjega stoletja uničili boljševiki, se je zgrnilo več ljudi kot pred tednom dni, ko so pravoslavni verniki praznovali veliko noč, največji krščanski praznik. Precej bolj raznolika je bila tudi množica, ki se je odzvala na poziv patriarha Kirila k združitvi vseh Rusov v pravoslavni veri. Prišli so nacionalisti, monarhisti, kozaki ter vsi ostali domoljubi, ki so pripravljeni »vstati za svojo vero in rusko zemljo« kot je bilo mogoče prebrati z enega od transparentov.

»Ko so komunisti izginili, je trdnjava ruske genske kode postalo pravoslavje,« jih je z ekranom nagovarjal z oskarjem nagrajeni filmski režiser Nikita Mihalkov, le eden od številnih ruskih umetnikov, ki so se pridružili pohodu Ruske pravoslavne cerkve proti nevernikom. »V zadnjem času so naša država, ljudje ter cerkev doživeli skrunjenje naših svetinj in blatenje svetega imena. Ko se zlo dotakne svetega, ne more uničiti njegove svetosti, ampak mu da moč, da se bori proti bogoskrunstvu, « je Kiril svaril, da se je tudi oktobrska revolucija začela z bogoskrunstvom. Svojo trditev je podkrepil z ikono Device Marije, ki so jo v mestu Veliki Ustjug v začetku 20. let prejšnjega stoletja boljševiki prerešetali s kroglami. Na ogled je postavil tudi pet od skupaj tridesetih ikon, ki so jih neznanci v Velikem Ustjugu uničili marca letos ter 3,5 metrov velik križ, ki je podobno usodo doživel v mestu Nevinomisk na jugu Rusije. Z njimi je dokazoval tezo o vračanju bogokletnih časov.

Vračanje naj bi simbolizirale pripadnice ženske pank zasedbe Pussy Riot, ki so v taisti katedrali februarja odpele »pankovsko molitev«, v kateri so izrazile ostro nasprotovanje tretjemu predsedniškemu mandatu Vladimirja Putina. Zaradi huliganstva jim grozi kar sedem leta zapora. »Za to je kriv izključno Putin,« se ni dala zlomiti Nadežde Tolokonikove, ene od treh obtoženih članic zasedbe. Sredi tedna so jim podaljšali pripor, čeprav imata dve članici majhne otroke.

»Če glasu svojega otroka ne morem slišati, ker sem kritična na račun oblasti, potem lahko rečem le: dobrodošli leta 1937,« je bila na račun oblasti kritična tudi soobsojena Marija Aljohina, ki jo je Amnesty International skupaj z ostalima članicama označil za zapornico vesti. »Gre za žaljenje pravih zapornikov vesti, ki so dejansko trpeli v totalitarnih režimih Kitajske, Irana, Sovjetske zveze in Hitlerjeve Nemčije,« se je odzval tiskovni predstavnik Ruske pravoslavne cerkve.

»Kar se tiče Ruske pravoslavne cerkve in vernikov ne smemo pozabiti, da se šele pobirajo po desetletjih najhujšega preganjanja v moderni zgodovini, zato so zelo občutljivi na norčevanje in sovražnosti. Za Rusijo je omenjena tema enako občutljiva kot je za Izrael holokavst. Nasprotniki Putina so storili veliko napako, ker niso obsodili nastopa, saj jih zdaj enačijo s tistimi, ki podpirajo žaljenje verskih čutev. Lahko bi rekli, da je opozicija sama sebe ustrelila v nogo,« ocenjuje Vladimir Belaeff iz Inštituta za globalno družbo v San Franciscu.

Podobnega mnenja je Eric Kraus, direktor moskovske investicijske banke Private Fund: »Gibanje proti Putinu je vse bolj izolirano, zato ni čudno, da so se spravili na cerkev. S tem Facebook generacija samo dokazuje, da je vse bolj odtujena od ruske družbe. To, da si proti vsem in vsakemu, še nikoli ni bila uspešna politična platforma.« V razpravi o vse hujših kritikah na račun cerkvenega vrha, ki so jo pripravili pri spletnem časopisu Russia Profile je sodeloval tudi Nicolaj Petro iz Univerze v Rhode Islandu, ki zadnje dogajanje označuje kot »epsko bitko za moderno rusko dušo.«