Ko gre za Severno Korejo, je treba pred vsakim večstranskim poskusom odpravljanja jedrske krize prej opraviti celo vrsto dvostranskih prepričevanj in dopisovanj. Zato je te dni Kim Džong Il izmenjal nekaj pisem.
Peking - Dan po tem, ko je severnokorejski vodja Kim Džong Il med srečanjem z visokim funkcionarjem Kitajske komunistične partije izrazil vdanost ideji nejedrskega Korejskega polotoka, je Kim Kje Gvan, najvišji pogajalec te države na pogajanjih o ustavitvi jedrskega programa, pripotoval v Peking in tako obudil upanje na obnovitev pogajanj za šesterokotno mizo.
V istem trenutku je v Pjongjang na prvi obisk v Severno Korejo na tako visoki ravni po letu 2004 pripotoval Lynn Pascoe, odposlanec OZN, kar je še podžgalo pričakovanja, da se bo kmalu nadaljeval diplomatski forum, posvečen denuklearizaciji.
Ko gre za Severno Korejo, pa je treba pred vsakim večstranskim poskusom odpravljanja jedrske krize prej opraviti celo vrsto dvostranskih prepričevanj in dopisovanj. Zato je te dni Kim Džong Il izmenjal nekaj pisem. O njihovi vsebini lahko samo ugibamo.
Čestitka ob kitajskem novem letu
Najprej je šef mednarodnega oddelka Kitajske komunistične partije Wang Jiarui, ki se je po tridnevnem obisku pravkar vrnil iz Pjongjanga, severnokorejskemu voditelju odnesel pismo predsednika Hu Jintaa. Poročajo, da je Kim »odgovoril s čestitko ob kitajskem novem letu«. Tudi Pascoe je v Pjongjang prišel s pismom, ki ga je voditelju poslal generalni sekretar OZN Ban Ki Mun osebno, na letališču pa je izjavil, da je namen njegovega obiska »odkrivanje poti za boljše sodelovanje«.
Kljub novemu optimističnemu tonu glede nadaljevanja pogajanj o denuklearizaciji, ki so navadno v pekinški državni rezidenci Diaoyutai za masivno šesterokotno mizo, za katero sedijo odposlanci obeh Korej, Kitajske, ZDA, Japonske in Rusije, natančnejša analiza Kimovih besed še vedno ne daje preveč razlogov za pričakovanje večjih premikov. Wang Jiarui je bil namreč že petkrat v Pjongjangu. Vsakokrat ga je sprejel severnokorejski vodja osebno, pred letom dni pa je ob takšni priložnosti ravno tako izrekel »neomajno predanost denuklearizaciji Korejskega polotoka«. Nekaj mesecev za tem je Severna Koreja preizkusila še eno jedrsko bombo.
Čeprav bi se začel še en krog šeststranskih pogajanj, to samo po sebi ne bi pomenilo, da bo Severna Koreja privolila v razstavljanje svoje jedrske oborožitve in v ustavitev delovanja svojega glavnega reaktorja v Jongbjonu. Iz dosedanjih izkušenj je mogoče sklepati, da pomeni »denuklearizacija Korejskega polotoka« za Kim Džong Ila proces, v katerem je treba najprej umakniti ameriške čete iz Južne Koreje, podpisati mirovni sporazum med državama, ki sta se bojevali med letoma 1950 in 1953, šele potem pa se lotiti tehničnih podrobnosti, na primer dobave reaktorja na lahko vodo Severni Koreji, ki bi lahko zamenjal sedanjega za pridobivanje elektrike. V konceptu denuklearizacije, o katerem govori severnokorejski voditelj, je treba najprej narediti vse naštete korake, preden bi se lotili tistih, ki jih drugi od njega pričakujejo kot osnovni cilj pogajanj.
Iz sredine tiskane izdaje Dela