Predvolilne ZDA: »Volivci, zaslužite si priložnost za uspeh«

New York – Spomladi so Američani obsedeno kupovali debelo knjigo francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja, ki govori o neenakosti in uvajanju davkov kot sredstvu proti njej. Politiki na levici so opozarjali na nepravično družbo, tisti na desnici so poskušali razvodeniti njihove ugotovitve. Sredi poletja, ko so pred vrati kongresne volitve, neenakost izginja iz predvolilne tekme.

Po besedah Jima Kesslerja iz demokratske mnenjske organizacije Tretja pot je bila dohodkovna neenakost lani eno najpomembnejših sporočil Bele hiše, nato pa se je ta naglo odvrnila od njega. Pickettyjevo delo Kapital v 21. stoletju je še vedno med petnajstimi najbolj prodajanimi knjigami, tudi velikanske plačne razlike se niso čudežno izravnale. Toda raziskave javnega mnenja so pokazale, da pritožbe o velikih razlikah v družbi ne samo ne angažirajo javnosti, pač pa prinašajo pritožbe, da se politiki spuščajo v razredni boj.

Obama je tako v prvi polovici leta besede o neenakosti zamenjal s politično bolj všečnimi temami o pomoči srednjemu razredu, dvigu minimalne plače in krivični razliki med spoloma pri dohodkih. To je hkrati izraz nesoglasij med liberalnim in zmernim krilom demokratov. Levica znotraj stranke je bolj bojno razpoložena in se želi osredotočiti na velike razlike pri dohodkih ter nevaren vpliv velikih podjetij in Wall Streeta na družbo, medtem ko je sredina bolj spravljiva in si želi tem, ki manj delijo volivce.

Premik je znak, da vplivnejša sredinska struja pred jesenskimi kongresnimi volitvami, verjetno pa tudi pred predsedniško tekmo čez dve leti preusmerja sporočilo stranke. Strategi in raziskovalci javnega mnenja so sklenili, da je treba poudarjati, da si Američani zaslužijo priložnost za uspeh. »Osredotočiti se moramo na to, kako povečati prihodke srednjega razreda, ne pa kako zmanjšati dohodke nekaterih,« je novo politično korektnost pojasnil vplivni newyorški senator demokratov Chuck Schumer.

Trdo delo, ne pa izkoriščanje

Po njegovih besedah »nekateri verjamejo, da je bolje govoriti o negativnem vplivu bogastva, ki ga je nakopičil del družbe, ankete pa kažejo, da ljudem to ni dosti mar in jih bolj zanima, kako jim bomo pomagali«. Senator Schumer tudi ve, da velik del njegovih donatorjev prihaja z Wall Streeta, zato ni navdušen nad napadi na njihove zaslužke. Liberalnejši del stranke, ki ga trenutno predstavlja senatorka Elizabeth Warren, sicer vztraja pri bolj populističnem ekonomskem pristopu in si ne želi ostrih premoženjskih razlik zaviti v milejše izraze.

»Z jasnim opominjanjem na razlike v družbi se dviguje njeno dno in pomaga vsem, medtem ko je govorjenje o priložnostih veliko bolj ozko usmerjeno,« opozarja John Schmitt, ekonomist liberalnega Središča za ekonomske in politične raziskave. Nova osredotočenost demokratov po njegovem tako pomeni ustvarjanje priložnosti za nekatere na dnu premoženjske lestvice, toda večino pušča tam, kjer je.

Desnica pri tem neutrudno gara, da ohrani prepričanje, da je uspeh rezultat trdega dela in talenta, ne pa izkoriščanja (davčnih) prednosti, ki jih ima samo določen del družbe. Republikanski poslanec Paul Ryan, ki v spodnjem domu kongresa predseduje odboru za proračun, pravi, da je razvodenela retorika Bele hiše rokohitrska ukana, in vztrajno ponavlja, da želi predsednik države ponovno razdeliti premoženje in da neti razredni boj. Toda po besedah zgodovinarke Beverly Gage z univerze Yale so najbogatejši danes daleč od resnega razrednega boja. »En odstotek najbogatejših se lahko prišteva med srečne. Če bi živeli na prelomu prejšnjega stoletja, bi trepetali pred anarhisti, ki mečejo bombe,« Gageeva spominja na razmere pred sto leti. Američani sicer vse bolj občutijo izmuzljivost ameriških sanj in si želijo ukrepanja vlade. Toda hkrati je dvig davkov zanje povsem nesprejemljiv.

Vladavina milijonarjev

A politiki so odvisni od donacij najbolj premožnih, poleg tega pa je prvič v zgodovini večina članov kongresa milijonarjev. Ljudje zunaj obstoječega političnega sistema nimajo alternativ. »Pred sto leti so obstajale vizije o spremembi družbe, v katere so ljudje resnično verjeli,« pravi Gageeva. Profesor politologije in publicist Peter Beinart napoveduje, da bodo milenijci morda generacija, ki bo sprožila novo ideološko revolucijo, saj so žrtev sedanjih razmer in hkrati podpirajo vladno prerazporejanje premoženja družbe.

Vendar raziskave javnega mnenja tega še ne nakazujejo. Na obeh političnih polih verjamejo, da (pre)velika dohodkovna neenakost povzroča težave. Toda demokratski analitik Mark Mellman pojasnjuje, da le odstotek vprašanih med največje težave družbe uvršča neenakost. »Obveza, ki sledi iz anket, je, da je treba napadati neenakost pri priložnostih, ne pa neenakosti pri dohodkih. Jasno je, da drugo ustvarja prvo. Toda javnost čuti razliko: prvo se zdi ameriško, drugo se jim zdi komunizem.«