Predvolilne »zlorabe« predsednika Obama

Republikanska opozicija je obisk Obame v Kabulu, na obletnico usmrtitve bin Ladna, pohvalila.

sre, 02.05.2012, 21:00

New York – Na lanski mednarodni praznik dela so ameriški komandosi v Pakistanu likvidirali voditelja organizacije Al Kaida Osamo bin Ladna. Predsednik Barack Obama je obletnico proslavil z nenapovedanim obiskom v sosednjem Afganistanu, kjer je s svojim tamkajšnjim kolegom Hamidom Karzaiem podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju.

Doma je Obamo, ki ga novembra čakajo volitve, republikanska opozicija obtožila, da je obračun z nekdanjim ameriškim sovražnikom številka ena izrabil v predvolilne namene.

Ko je takrat še zvezni senator iz Illinoisa Obama pred predsedniškimi volitvami leta 2008 izjavil, da bi kot vrhovni poveljnik dal ukaz za usmrtitev bin Ladna, če bi dobil zanesljive informacije, da se skriva v Pakistanu, se njegova tekmica Hillary Clinton ni toliko pritoževala nad »jastrebom«, da bi s takšno potezo ogrozili ozemeljsko suverenost ključnega ameriškega zaveznika v regiji, kakor zgražala nad »mlečnozobim« politikom, ki da o teh rečeh govori preveč odkrito. Je pa takrat eden od tekmecev za republikanskega predsedniškega kandidata Mitt Romney govoril, da ni smiselno, če ZDA vse sile usmerijo zgolj v lov na enega samega človeka, in dodal, da bi morali v Washingtonu pred takšnim napadom obvestiti svoje kolege v Islamabadu.

Videooglas

Na to izjavo nekdanjega guvernerja Massachusettsa so pred dnevi spomnili v Obamovem predvolilnem štabu, kjer so na obletnico likvidacije bin Ladna objavili videooglas. V njem nekdanji predsednik Bill Clinton (in soprog nekdanje Obamove tekmice in sedanje zunanje ministrice Hillary) hvali odločno potezo Obame, posnetek pa se konča s štiri leta starimi spornimi pomisleki najverjetnejšega Obamovega republikanskega tekmeca na letošnjih predsedniških volitvah.

V republikanskem taboru so se na »nizki« udarec ogorčeno odzvali. Obamov tekmec na zadnjih volitvah John McCain je predsednika obtožil, da politizira uspehe pogumnih branilcev domovine, Romney pa je svojim privržencem razlagal, da bi ukaz o likvidaciji voditelja Al Kaide dal tudi sam, če bi bil na čelu države. Po njegovih besedah bi to storil vsak predsednik, celo Jimmy Carter, ki velja med republikanci za najbolj mednarodno neuspešnega poglavarja Bele hiše po drugi svetovni vojni.

Obletnica dogodka, ki bi moral združiti vse Američane, je tako postala ena glavnih predvolilnih tem, ki prebivalce ZDA razdvajajo. Nekdanji najtesnejši svetovalci prejšnjega republikanskega predsednika Georgea Busha, ki se je proslavil z zlorabljanjem svoje svete vojne proti mednarodnemu terorizmu v notranjepolitične namene, so si v zadnjih dneh kar podajali kljuke televizijskih studiev, kjer so izražali ogorčenje nad nizkimi udarci sedanjega predsednika. Ta se ni umaknil. Pred dnevi je novinarje pozval, naj o teh rečeh raje pobarajo tistega, ki je pred leti nasprotoval enostranskim posegom na pakistanskem ozemlju, zdaj pa se hvali, da bi pred enim letom tudi sam tako ukrepal kakor sedanji predsednik.

Polet v Kabul

Obama je obletnico likvidacije bin Ladna proslavil z nepričakovanim poletom v Kabul, kjer je z gostiteljem Karzaiem podpisal meddržavni dogovor, po katerem bo tudi po koncu leta 2014, ko se bodo iz Afganistana umaknili vse bojne enote, pod Hindukušem ostalo trenutno še nedoločeno, a precejšnje število ameriških vojakov.

A tudi nenapovedani državnostni obisk so v predvolilnih ZDA pričakale kritike v opoziciji. »S tem potovanjem v Afganistan je hotel Obama dokazati, da mu gre za nacionalno varnost. In to po treh letih njegovih poskusov, da bi vojsko spravil na beraško palico,« je povedal republikanski senator iz Oklahome.

Romney je obisk svojega tekmeca pohvalil in znova posvaril, da ZDA ne smejo dopustiti ponovnega vzpona talibov na oblast. Najverjetnejši republikanski predsedniški kandidat je že pred časom izjavil, da se z uporniškimi talibi ne bi smeli pogajati.

A v Obamovi administraciji so danes potrdili govorice, da ta pogajanja že oziroma še vedno potekajo. Po besedah enega predsednikovih svetovalcev talibi hočejo sodelovati pri procesu nacionalne sprave, a da so med seboj razklani. Zato so menda zastala tudi pogajanja o izmenjavi petih talibov, ki so zaprti v koncentracijskem taborišču v kubanskem zalivu Guantanamo, z neimenovanim zahodnjakom v talibskem ujetništvu.

Sprva so afganistanske oblasti tajnim pogajanjem med Washingtonom in talibi nasprotovale, Karzai pa je pred kratkim izjavil, da njegovo državo preganjata dva zlodeja: talibi in Američani. Niti Obamov obisk in podpis varnostnega sporazuma nista odpravila napetosti med ZDA in vlado v Kabulu, je prepričan Anthony Cordesman z washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije.

»Težave s sposobnostjo vladanja afganistanskih oblasti in njihovo korupcijo niso nič manjše. Napredek pri usposabljanju učinkovitih afganistanskih varnostnih sil je negotov, povsem jasno je, da uporniki hočejo nadaljevati spopade, za odnose s Pakistanom pa se zdi, da se za vsak korak naprej pomaknejo dva koraka nazaj,« je izjavil Cordesman.

Edini »napredek« opaža na ameriškem notranjepolitičnem prizorišču, kjer se po njegovih besedah krepi nekakšen tajni medstrankarski dogovor o čimprejšnjem umiku iz Afganistana, »čeprav tega noče nihče priznati«.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se