Sporočilo nemških volivcev je bilo v nedeljo nedvoumno - po štirih letih velike koalicije bo v Nemčiji vladala desnosredinska naveza konservativcev in liberalcev. Strašenje državljanov s »socialnim hladom« take naveze je spodletelo. Angeli Merkel je kljub slabšemu izkupičku njenega tabora uspelo doseči cilj, socialdemokrati pa bodo v opozicijskih klopeh morali čakati na naslednjo priložnost. Med najhujšo gospodarsko krizo po vojni je mandat dobila politika, ki ima precej globoke zadržke do vpletanja države v tržno gospodarstvo.
Položaj pragmatične kanclerke Merklove je glede razmerja političnih sil udoben. Poleg bundestaga črno-rumena koalicija skoraj obvladuje še predstavništvo nemških dežel (bundesrat). Na oblasti je v največjih zveznih deželah, tudi predsednik države Horst Köhler je bil izvoljen z njihovimi glasovi. A za kanclerko, ki se je v zadnjih štirih letih prilagodila duhu časa in se iz zagnane, tudi neoliberalno naravnane reformistke prelevila v političarko z velikim posluhom za socialno državo, je položaj vse prej kakor lahek.
Nemčija je v najhujši krizi po drugi svetovni vojni, zadnja rast je bila dosežena predvsem z milijardnimi konjunkturnimi injekcijami, prihodnja leta bodo leta velikega zadolževanja. Ko bo vlada sestavljena, se bo znašla pod pritiskom skupin, ki so bile v obdobju črno-rdeče vlade z zahtevami po vrnitvi CDU h gospodarstvu naklonjeni politiki na obrobju. Poleg tega bodo liberalci kot politični predstavniki gospodarskih krogov pritiskali z zahtevami po izpolnitvi njihovih obljub - zniževanju davkov in manjšanju državnih izdatkov.
Zlasti težavno bo, ker na oblasti ne bo velike koalicije, ki je vsrkala in uravnavala družbene konflikte, temveč razmeroma enotni desnosredinski blok. Ločitvena črta med vladajočimi in opozicijo bo jasna. Socialdemokrati se bodo gotovo poskušali prenoviti z odmikom od reformne naravnanosti iz časov Gerharda Schröderja, ki jih je oddaljila od njihove tradicionalne baze. Levičarska retorika bo zaostrena, tudi množični ulični protesti niso izključeni, zlasti če bo nova vlada poskušala kakor koli posegati v socialno državo ali spreminjati jedrsko politiko. To je past želene koalicije, v kateri bi se lahko znašla priljubljena kanclerka.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela