Prihaja nova ptičja gripa H7N9

Ljudje smo v nekaterih stvareh vse bolj podobni netopirjem: smo socialni, letimo in zlahka prenašamo okužbe. Odkar se je pred letom in pol rodil sedemmilijardti Zemljan, vidi človeštvo v vsaki epidemiji gripe nevarnost takšne pandemije, kakršna bi bila logična glede na to, koliko nas je, kako tesno smo povezani z okuženim okoljem in koliko nas leti.

Z letali, seveda, a kljub temu letimo, tako da lahko virus prenesemo čez morje in pripomoremo k njegovi globalni razširitvi. To se je očitno zgodilo, ko se je 53-letni Tajvanec pred dvema tednoma vrnil domov iz kitajske pokrajine Jiangsu, od koder se je začela nova oblika ptičje gripe širiti sredi februarja. Tajvanec je tri dni pozneje postal prvi primer te bolezni zunaj območja Kitajske.

Oboleli je v kritičnem stanju, skrbno pa nadzorujejo tudi stanje treh medicinskih sester, ki so ga sprejele v bolnišnico, nato pa začele kazati simptome gripe. Če se bo pokazalo, da so tudi one okužene z virusom H7N9, bo to dokaz, da se virus prenaša tudi s človeka na človeka, in ne zgolj s ptic na ljudi.

Na Kitajskem so do zdaj diagnosticirali 108 primerov ptičje gripe: od tega je 22 bolnikov zaradi nje umrlo, 14 so jih po zdravljenju iz bolnišnice odpustili, po mnenju zdravstvenih delavcev pa je bilo okuženih še najmanj 100, ki pa niso dobili diagnoze, ker so se zdravili doma in se tako izognili statistiki. Vendar bi bili lahko prav takšni bolniki ključni za širjenje epidemije, če bi se virus začel prenašati s človeka na človeka.

Skupina znanstvenikov iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na Kitajskem opravila petdnevno raziskovanje virusa H7N9. Čeprav njihove ugotovitve niso dokončne, so potrdili, da gre za eno najnevarnejših grip, ki se na ljudi prenaša hitreje od tiste, povzročene z virusom H5N1, ki se je pojavila leta 2003 in zaradi katere je umrlo 371 ljudi.

Znanstveniki WHO opozarjajo, da je to znova »čisti« virus. Ti so nevarnejši od hibridnih (kot je H1N1), ki so nastali z mešanjem prašičje in ptičje gripe ter so za ljudi manj nevarni. Viruse, ki povzročajo gripo, je mogoče prepoznati po glikoproteinih hemagglutinina (H), ki jih imajo lahko tudi do 17, in nevraminidase (N), ki jih imajo lahko do deset, pri tem pa so možne številne kombinacije, ki same po sebi malo povedo o načinih okužbe in resnosti bolezni, ki jo povzročajo. Da bi preprečili pandemijo, je najpomembneje, da tudi tokrat čim prej ugotovimo vir epidemije, iz WHO pa kot v spodbudo navajajo dejstvo, da se je v Šanghaju občutno zmanjšalo število novih obolenj, odkar so v začetku aprila zaprli vse tržnice, na katerih so prodajali živo perutnino.

Kitajci imajo najraje piščance, ki jih dobijo tik pred klanjem. Statistika kaže, da je med vsemi doslej obolelimi 84 odstotkov prebivalcev mest, da pa jih je bilo od teh 77 odstotkov v neposrednih stikih z živalmi, večinoma s piščanci, precej redkeje pa z racami in prašiči.

Prodaja perutnine se je zmanjšala za 80 odstotkov

Ko so objavili prve ugotovitve, ki kažejo, da je perutnina v kletkah najverjetnejši vir virusa, je veliko Kitajcev preprosto nehalo jesti piščance, čeprav jih zdravstvene službe prepričujejo, da ni nevarnosti, če človek uživa toplotno obdelano meso. Proizvajalci so v hudih težavah, saj se je na vzhodu države prodaja perutnine zmanjšala za 80 odstotkov, v vseh preostalih delih Kitajske pa za 30 odstotkov. Celo če bo epidemija končno pod nadzorom, bodo izgube v tem sektorju velikanske, kajti ko so strokovnjaki opozorili, da H7N9 pri okuženi ptici ne povzroča nikakršnih simptomov, so ljudje dojeli, da gojitelji perutnine ne bodo imeli nikakršnega razloga, da bi se na veliko lotili klanja kokoši, tako da se lahko na krožnikih kaj hitro pojavi tudi katera od obolelih živali.

Pred prvomajskimi prazniki bodo okrepili vse oblike zdravstvenega nadzora, vendar pa se virus ne širi s takšno hitrostjo, da bi priporočali preložitev potovanj. Seveda pa znanstveniki ves čas budno spremljajo, ali je prav H7N9 geslo za začetek pandemije. Nekateri od njih proučujejo živalske vrste, ki bi lahko najlažje širile okužbo, pri tem pa se jim zdijo vse bolj zanimivi netopirji. Profesor mikrobiologije Charlie Calisher z univerze Colorado je namreč pojasnil, da se ti »zbirajo v velike skupine, ki včasih štejejo na milijone živali v zaprtih četrtih«. Ko je dodal, da je pomembno tudi to, da netopirji letijo, pa je bilo v hipu jasno, da smo jim ljudje še kako podobni.