Od naše dopisnice Barbare Kramžar
Dunaj - Od priseljencev, ki so že v državi, bodo Avstrijci odslej zahtevali dovolj dobro znanje nemščine, da lahko delujejo tudi v tem jeziku, pri tistih, ki bi se radi priselili, pa vsaj temeljno znanje jezika. V zameno naj bi jim olajšali dostop do avstrijskega trga dela, še posebno tujim študentom, ki naj bi imeli po koncu študija pravico do zaposlitve, je v ponedeljek sklenila socialdemokratsko-ljudska vlada kanclerja Wernerja Faymanna. Državljanom EU, družinskim članom avstrijskih državljanov, visoko kvalificiranim priseljencem ali iskalcem političnega zatočišča teh pogojev ne bo treba izpolnjevati.
Podrobnosti novega avstrijskega akcijskega načrta za integracijo priseljencev še niso znane, na primer ta, kako bodo priseljenci z dovolj dobrim znanjem nemščine zdaj laže dobili delo, drugače pa se sredinske politične stranke strinjajo, da malo pritiska na priseljence, ki v nekaterih okrajih Dunaja in drugih mest že prevladujejo, ne more škoditi. Mladi med osemnajstim in enaindvajsetim letom lahko tako izgubijo celo družinski dodatek, če ne bodo pokazali prizadevnosti pri učenju jezika. Zato so socialdemokrati od ljudske notranje ministrice Marie Fekter, ki je svoj predlog predstavila že pred božičem, zahtevali, naj doda akcije za boj proti rasizmu in sovraštvu do tujcev, s katerimi naj bi se še zlasti v šolah bojevali proti diskriminaciji in nestrpnosti. Dodali so tudi ukrepe proti zniževanju dohodkov, da ne bi delodajalci priseljencem preveč zniževali plač, ne le za zaščito domačega trga dela, ampak tudi zato, ker se preveč revni po prepričanju snovalcev zakona ne morejo dobro vključiti v okolje.
Avstrijska opozicija je bolj kritična, čeprav z nasprotnih polov. Svobodnjaki Heinz-Christiana Stracheja mislijo, da bi bili potrebni veliko ostrejši ukrepi, zeleni pa opozarjajo, da ni jasno, ali so za njihovo plačevanje pristojne dežele ali zvezna oblast. Samo za izpite iz nemščine, ki jih bodo zahtevali od potencialnih priseljencev brez katere koli olajšave, je jasno: znanje jezika bodo morali dokazati v katerem od Goethejevih inštitutov v tujini. Socialdemokrati sicer dodajajo, da tam, kjer ne bo možnosti za tečaje nemščine, ne bodo tako zelo natančni, notranja ministrica pa odgovarja, da je v tujini več kot 400 Goethejevih inštitutov, ki Nemčiji že rabijo tudi v ta namen, in če lahko znanje jezika zahtevajo nekateri Skandinavci, bodo nemško govoreče države še toliko laže uresničile ta ukrep.
Avstrijski delodajalci menijo, da so nekatere postavke akcijskega načrta težko uresničljive, in zatrjujejo, da kvalificirane priseljence potrebujejo, pa če ti ob prihodu govorijo nemško ali ne. Kljub temu so zadovoljni, da se vlada končno aktivno ukvarja s temo priseljenstva, kar v podtonu pomeni, da vendar enkrat ne ponavljajo le protipriseljenskih gesel nacionalistov. Moti jih tudi določilo o prepovedi prevelikega zniževanja plač, poudarjajo, da se avstrijska industrija konec koncev drži kolektivnih pogodb.
Kdo naj spoštuje avstrijske vrednote
Nekateri pa opozarjajo, da mnogi mladi priseljenci, ki se ne integrirajo, znajo nemško, ne pa tudi vsega drugega, za kar bi morale biti pristojne šole. »Kaj pa naše vrednote, denimo spoštovanje demokracije in pravne države, zakaj je to omenjeno šele bolj proti koncu?« je mogoče brati v spletnih razpravah o novem zakonu, pa tudi odgovore, da se tega na Koroškem, kjer brez sramu ignorirajo odločitve ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, ne držijo niti sami.
V najbolj južni avstrijski deželi pa medtem poskušajo vladajoči z vsemi silami ohraniti sistem, kakršnega je vsem navkljub ustoličil pokojni deželni glavar Jörg Haider. Voditelj tamkajšnje ljudske stranke Josef Martinz je sporočil, da bodo kljub korupcijskim obtožbam zoper voditelja novih vladajočih svobodnjakov na Koroškem Uweja Scheucha ostali v koaliciji, a je zahteval njihovo razčiščenje. Avstrijski mediji so zdaj razkrili, kdo je Scheucha obremenil z obtožbami, da se je poleti z ruskim bogatašem Olegom Kirilovom dogovarjal o državljanstvu, če bo ta poleg investicij na Koroškem kaj prispeval tudi v blagajno njegove tedanje stranke BZÖ. Pogovor je po pisanju časopisa Österreich snemal nekdanji vidni član svobodnjakov in poznejši haiderjevec Kurt Lukasek, ki pa se je medtem sprl z vsemi in ostal brez denarja.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela