Tiskane izdaje
Odločitev o gradnji 3000 novih judovskih domov v Vzhodnem Jeruzalemu, ki jo je v petek, dan po povišanju statusa Palestine v OZN, sprejela Netanjahujeva vlada, je resen problem, ki po mnenju večjega dela mednarodne skupnosti ogroža mirovni proces.
Poleg ZDA je napoved vlade premiera Benjamina Netanjahuja konec tedna obsodilo več evropskih držav, ki so danes, druga za drugo, izraelske diplomatske predstavnike opozorile pred posledicami sprejemanja enostranskih ukrepov. Na zagovor so bili poklicani veleposlaniki v Londonu, Parizu in Stockholmu, ki so prejeli jasna opozorila, naj izraelska stran premisli in spremeni odločitev, povezano z gradnjo 3000 judovskih domov na Zahodnem bregu, če noče tvegati nadaljnjega zaostrovanja diplomatskih odnosov.
Diplomatski ukrepi
Nove judovske naselbine bi grobo posegle na palestinska ozemlja, Vzhodni Jeruzalem, ki ga Palestinci vidijo kot bodočo prestolnico svoje države, bi bo pričakovanjih odrezale od Zahodnega brega. Izraelski odgovor na povišanje statusa Palestine v državo nečlanico opazovalko je, kar se tiče večine zahodnih držav, nesprejemljiv, saj Izrael z njim de facto odklanja tako imenovano rešitev dveh držav. Britanija in Francija sta dan po sestanku izraelske vlade, na katerem je Benjamin Netanjahu vztrajal, da zidanje naselbin določa strateški interes, razmišljali o širokem spektru diplomatskih ukrepov. Britanski diplomati v Izraelu so po poročanju časnika Guardian že več mesecev opozarjali, da izraelska dejanja ogrožajo načrte o vzpostavitvi celovite palestinske države, in dopuščali možnost, da bi Evropa v prihodnosti okrepila tudi svoj diplomatski pritisk.
Predstavniki britanskih in francoskih oblasti, ki so danes izrazili globoko zaskrbljenost nad trenutnim položajem, so popoldan zavrnili navedbe izraelskega časnika Harec in nekaterih medijev, da državi razmišljata tudi o odpoklicu svojih veleposlanikov iz Tel Aviva in Jeruzalema. Podobno zaskrbljenost so izrazile tudi nemške in ruske oblasti, ki so pozvale k resnemu premisleku v zvezi z načrtovano gradnjo judovskih naselbin.
Zamrznitev proračunskih sredstev
Izraelski uradniki, ki so komentirali današnje pestro diplomatsko dogajanje, so vztrajali, da je Izrael z napovedjo mednarodno skupnost želel zgolj opozoriti na neprimerno vedenje Palestincev v kontekstu ohranjanja širšega miru. »Naše sporočilo je Evropa razumela kot znamenje upora. Zato so se odzvali tako ostro. Mislijo namreč, da smo prestopili rdečo črto,« je izraelsko stališče pojasnil neimenovani uradnik.
Izraelska vlada je v ponedeljek potrdila, da je v odzivu na povišanje statusa Palestine v OZN zadržala več kot 120 milijonov dolarjev proračunskih sredstev, ki jih zbira v imenu palestinskih oblasti. Po navedbah izraelskih uradnikov bo vlada denar namenila za poplačilo dela vsote, ki jo Palestinci dolgujejo državnemu energetskemu podjetju IEC. Izraelski finančni minister Juval Steinitz je odločitev obrazložil v radijskem intervjuju: »Proračunska sredstva nameravamo v prihodnosti porabiti za poplačilo palestinskega dolga do IEC in drugih podjetij.«
Izrael je v preteklosti že večkrat zamrznil mesečna izplačila, zato je več tisoč javnih uslužbencev na Zahodnem bregu in v Gazi ostalo brez osebnih dohodkov. Palestinski predstavniki so v odzivu na odločitev dejali, da gre za ukrep iz obupa v senci čedalje večje mednarodne podpore neodvisni Palestini.
