Pritožbi haaških obsojencev Gotovine in Markača

Na posebnih mašah so prižigali sveče in molili za znižanje kazni, kakšnih zborovanj pa na Hrvaškem ni bilo.

Objavljeno
14. maj 2012 20.58
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb - Prižiganje sveč z državnimi simboli in molitev v cerkvah v Pakoštanih, nekaj deset kilometrov od Zadra, nista bila običajen dogodek. Branilci in domačini so simbolično napovedali razpravo na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Sodniki so namreč prisluhnili pritožbama hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača, ki so ju zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti lani obsodili na 24 oziroma 18 let zapora. Celodnevno razpravo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so hrvaški mediji sicer spremljali, vendar brez običajne pompoznosti in dramatičnosti, kakor je bilo v navadi še pred leti. Že v nedeljo so na posebnih mašah prižigali sveče in molili za znižanje kazni, kakšnih posebnih zborovanj, namenjenih temu dogodku, pa po državi - ni bilo.

Petčlanski pritožbeni senat sodišča v Haagu je začel zasedanje ob 9. uri, končal pa okoli 19. ure, ko je njuno obrambo oziroma pritožbo proti odločitvi prenašala tudi hrvaška televizija. Zvrstili so se govori obramb generala Gotovine in Markaća, odločitev, ki bo pravnomočna, pa bo predvidoma znana šele avgusta prihodnje leto. Kot zanimivost kaže omeniti novico zagrebškega Večernjega lista, da je razpravo v sodni dvorani v Haagu spremljal tudi eden najbolj znanih hrvaških filmskih igralcev, ki živi v ZDA, Goran Višnjić.

Anto Nobilo: »Nižje kazni!«

Hrvaški Jutarnji list je s tem v zvezi objavil pogovor z Antom Nobilom, odvetnikom, ki mu je pred časom uspelo krepko znižati kazen haaškemu obtožencu Tihomiru Blaškiću. Nobilo je izjavil, da je »skoraj prepričan, da bi utegnil pritožbeni senat znižati kazni za generala Gotovino in Markača«. Ali so njegove napovedi pravilne, bo pokazal čas.

Anteja Gotovino, nekdanjega poveljnika vojaškega območja Split, je sodišče lani spoznalo za krivega zločina proti človečnosti v štirih točkah obtožnice ter prav toliko kršitev zakonov in običajev vojskovanja, zavrnilo pa je obtožbo o prisilnem preseljevanju, ki prav tako sodi med zločine proti človečnosti, za kar so mu naložili kazen 24 let zapora.

Pri kazni so upoštevali tudi 1956 dni, ki jih je Gotovina preživel v priporu, mediji pa so že izračunali, da bi general, če bo razsodba postala pravnomočna - kar bo znano šele prihodnje leto - zapustil celico leta 2022 ali 2023. Izrečena kazen Gotovini je bila sicer za tri leta krajša, kot je zahtevalo tožilstvo.

Nekdanjega pomočnika notranjega ministra Mladena Markača, ki je bil odgovoren za hrvaško specialno policijo, je sodišče prav tako lani spoznalo za krivega zločina proti človečnosti v štirih točkah ter enako število kršitev zakonov in običajev vojskovanja, podobno kot Gotovino pa ga je oprostilo krivde za prisilno preseljevanje. Odmerilo mu je 18 let zaporne kazni, pri čemer bodo upoštevali 1477 dni, ki jih je preživel v priporu. Tudi Markaču je bila izrečena milejša kazen od zahtevane (23 let ). Tretji obtoženi Ivan Čermak je bil oproščen, ker po ugotovitvi senata ni kriv po nobeni točki obtožnice, zato je sodišče odredilo, da generala, za katerega je tožilstvo zahtevalo 17 let zapora, izpustijo iz jetnišnice v Scheveningenu.