Privoščljiv nasmeh »kokainskega Mitcha«

Strankarske volitve: Med zmagovalkami je ženska, ki je Trumpa obtožila nadlegovanja.
Fotografija: Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell. FOTO: Alex Brandon/AP
Odpri galerijo
Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell. FOTO: Alex Brandon/AP

New York – Torkovo izbiranje strankarskih kandidatov v štirih zveznih državah je bilo skoraj dolgočasno, kar je v trenutnem ponorelem političnem obdobju dobra novica. Republikanci so znova dobili signal, da jih čaka težka jesen, a so si predvsem oddahnili, ker v Zahodni Virginiji ni zmagal za stranko kužen premogovniški mogotec.

Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell ne slovi ravno po duhovitosti, toda včeraj je pokazal iskrivo plat, ko je na twitterju objavil svojo fotografijo z nasmejanim obrazom in pripisom »Hvala za sodelovanje, Don«. Namenjena je bila Donu Blankenshipu, premogovniškemu mogotcu in donedavnemu kaznjencu, ki si je prislužil zaporno kazen, ko je zaradi zanemarjanja varnosti v njegovem rudniku prišlo do eksplozije, v kateri je umrlo 29 ljudi.

Blankenship si je za rehabilitacijo izbral kandidaturo za ameriški senat, za kar je porabil 3,5 milijona dolarjev, a se mu naložba ni obrestovala, saj je v znotrajstrankarski tekmi pristal na tretjem mestu z 20 odstotki glasov.

V torek je tudi Trump posvaril pred njim, čeprav je Blankenship deloval po njegovem volilnem priročniku in širil njegova populistična gesla o pokvarjeni politični eliti (ki naj bi bila v resnici kriva za nesrečo v njegovem rudniku), nasprotnike pa neusmiljeno zmerjal.

Kokain in rasizem

Blankenship se je oprijel vsake bilke. V dneh pred oddajo glasovnic se je lotil McConnella in mu v času velike ameriške krize zaradi zlorabe drog, ki pesti predvsem revno belsko podeželje, nadel vzdevek »kokainski Mitch«. To je bilo za lase privlečeno celo ob Trumpovih merilih »postresnične politike«. Obtožbe je izcedil iz zgodbe, da so na ladji McConnellovega tasta, premožnega ladjarja, pred leti odkrili skrito pošiljko kokaina. Bolj toksična so bila namigovanja, da je McConnellov politični vzpon mogoče pripisati »kitajskemu denarju«, ker se je oče njegove soproge, ministrice za transport Elaine Chao, priselil v ZDA iz Kitajske in postal uspešen podjetnik. Blankenshipov skoraj odkriti rasizem je zlasti nevaren v času, ko predsednik države nenehno napada Kitajsko in jo krivi za težave ameriških delavcev.

Zahodna Virginija je pomembna pri napovedih, kdo bo novembra prevzel večino v zgornjem domu senata. Demokrati branijo kar 24 sedežev, pri čemer deset njihovih senatorjev, ki jih čakajo volitve, prihaja iz držav, v katerih je pred slabima dvema letoma zmagal Trump. Eden od njih je zahodnovirginijski Joe Manchin, saj velja za najbolj ranljivega kandidata levice. Zvezna država je tako postala bojišče političnega kapitala. ­McConnellov republikanski politični odbor je porabili 1,3 milijona dolarjev za boj proti Blankenshipu, za katerega so na skrivaj stiskali pesti demokrati. Ti niso stali križemrok, njihov politični odbor je z 1,2 milijona dolarji uspešno torpediral kandidaturo republikanskega poslanca Evana Jenkinsa, nekdanjega demokrata, ki je zamenjal stranko, saj bi najbolj resno ogrožal zmernega Manchina. Največ glasov na desnici je tako zbral državni tožilec Patrick Morrisey. Nekaj skrbi je povzročil Manchinu tudi rezultat v njegovi stranki, saj je progresivna tekmica skoraj brez kampanje zbrala kar 30 odstotkov glasov demokratov.

Rožnati val

Torkovo dogajanje je znova opozorilo, da ima Washington v očeh volivcev še vedno zelo negativno podobo, saj so ti skoraj prezrli zvezne poslance, ki so hoteli iz spodnjega prestopiti v zgornji dom kongresa (senatorji morajo med drugim na volitve vsakih šest let, življenje poslancev je nenehen predvolilni boj, saj se za politično preživetje borijo vsako drugo leto). Trije republikanski poslanci so izgubili tekmo z manj znanimi kandidati, četrti, James Renacci iz Ohia, je zbral manj kot polovico republikanskih glasov, čeprav je imel glasno predsednikovo podporo.

Ohio je ena od zveznih držav, ki meri volilni utrip v ZDA. V torek so se na obeh političnih polih veselili sredinski in zmernejši kandidati. Tako se v tekmo za guvernerja ni uspelo vplesti nekdanjemu demokratskemu poslancu hrvaškega rodu Dennisu Kucinichu, ki je nastopil s progresivnim programom. A je del liberalnega krila demokratov raje podprl Richarda Cordrayja, prvega šefa zvezne agencije za varstvo potrošnikov. Ta ima po mnenju analitikov tudi več možnosti, da eno ključnih zveznih držav v predsedniški volilni tekmi leta 2020 iztrga iz dolgoletne republikanske prevlade.

Torkovo dogajanje je dokazalo moč rožnatega vala, saj je pri demokratih 19 poslanskih tekem imelo vsaj eno kandidatko, v kar 16 pa je na koncu slavila ženska. Res je, da je nekaj volilnih okrožij tako desnih, da tamkajšnje kandidatke jeseni nimajo resnih možnosti v boju z republikanci. Poplave kandidatk pri demokratih se je oprijelo ime rožnati val, od prvih znotrajstrankarskih volitev – te so se že marca začele v Teksasu in Illinoisu – pa se kaže, da to ni samo simbolična gesta, saj tudi redno zmagujejo. Med zmagovalkami je Rachel Crooks, ena od žensk, ki so obtožile Donalda Trumpa spolnega nadlegovanja. Jeseni se bo potegovala za poslanko v parlamentu Ohia.

Komentarji: