Protest brezposelnih v Sarajevu odpovedan

Zagreb – Za včeraj napovedanega protesta članov Združenja brezposelnih v Bosni in Hercegovini pred stavbo federalnega parlamenta ni bilo. Vzrok: odpoved parlamentarne razprave o ustavnih spremembah.

Kar nekaj časa so v Sarajevu napovedovali mirni protest, ki naj bi ga pripravljali člani Združenja brezposelnih v Bosni in Hercegovini. Protest naj bi potekal sočasno s parlamentarno razpravo o ustavnih spremembah v državi, osrednji vzrok pa so »katastrofalne razmere v državi, grozovit odnos oblasti do državljanov in tudi brezposelnih«. »Preštevilno birokracijo bi morala država zmanjšati na razumno mero, privarčevani denar pa preusmeriti v ukrepe za zaposlovanje. To pa je mogoče urediti le z ustavnimi spremembami,« je napovedoval Amir Spaho, predsednik združenja.

Po odpovedi razprave o ustavnih spremembah so iz združenja sporočili, da se bodo kmalu odločili o novem datumu protesta, parlamentarcem pa so dali vedeti, naj ne mislijo, da so »izgubili voljo«. Odpoved razprave so razumeli kot klofuto brezposelnim.

Včerajšnji protest bi pravzaprav pomenil nadaljevanje prvega skupnega protesta državljanskih plenumov iz več mest v Bosni in Hercegovini, ki so se oblikovali v okviru februarskih protivladnih protestov. Več sto protestnikov je prejšnji teden namreč zahtevalo odstop vlade Federacije BiH. Protesta so se udeležili predstavniki državljanskih plenumov iz Sarajeva, Mostarja, Zenice, Maglaja, Srebrenika, Zavidovića, Donjega Vakufa, Fojnice in Konjica. Za skupni protest so se odločili, ker vlada in predstavniki drugih oblasti niso hoteli reševati številnih zahtev, ki so jim jih redno pošiljali po sprejetju na plenumih. Tudi ustavitev kazenskih postopkov proti vsem udeležencem protestov ter ustavitev privatizacije državnih podjetij in razprodaje javnega premoženja. Zahtevajo tudi revizijo vseh dosedanjih privatizacij in sojenje odgovornim.

Po najnovejših podatkih je v Bosni in Hercegovini nekaj manj kot 560.000 brezposelnih, od tega skoraj vsak tretji s srednješolsko izobrazbo in vsak deseti z višjo ali visoko izobrazbo, denarno nadomestilo za brezposelnost pa po veljavni zakonodaji prejema le nekaj več kot 14.000 ljudi, jih pa je več kot tri četrtine zdravstveno zavarovanih. V državi je za zdaj zaposlenih 689.270 ljudi, številka pa se iz tedna v teden in iz meseca v mesec spreminja oziroma niža, stopnja brezposelnosti pa se že približuje 50 odstotkom.

Zanemarljiv pa ni niti podatek, da je razmerje med upokojenci in zaposlenimi 1 proti 1,13, in nič ne kaže, da bi se to razmerje izboljšalo. Upokojenci se sicer iz meseca v mesec prebijajo s povprečno 160 evri pokojnine.

Rešitev – oktobrske volitve?

»Siva ekonomija in sorodniki iz tujine nas rešujejo,« pravijo v Sarajevu, kjer v primerjavi s preostalimi predeli države življenje poteka še razmeroma normalno. Podatki, da so prebivalci Sarajeva dolžni za več deset milijonov evrov plačil položnic mestnim podjetjem, da mestni promet komaj še deluje, da je na tramvajih in mestnih avtobusih vedno več »ilegalcev« pa je neka povsem druga zgodba.

Politične stranke so sicer že globoko v predvolilnem razpoloženju pred letošnjimi oktobrskimi splošnimi volitvami, od katerih državljani v Bosni in Hercegovini veliko pričakujejo. Bile naj bi nekakšna čarobna paličica, ki bo razmere spremenila iz zelo slabih v vzdržne. A, kaj, ko so si analitiki skoraj edini, da se kaj veliko ne bo spremenilo; niti politika, kaj šele ekonomske razmere. Bošnjaški, hrvaški ter srbski politiki pa se bodo, če le ne bo močnejših mednarodnih pritiskov, na vse mogoče načine še kar trudili zadržati nadzor nad političnimi in etničnimi fevdi, kar utegne še naprej oteževati delovanje državnih institucij.