Tiskane izdaje
Protesti zaradi ameriškega protiislamskega filma so po vsem muslimanskem svetu danes po tradicionalni petkovi opoldanski molitvi dosegli vrhunec.
Ameriška veleposlaništva so bolj strogo varovana kot kadar koli. Ulice Kaira, Bagdada, Amana, Sane, Teherana, Džakarte, Kartuma, Dohe in prestolnic številnih drugih islamskih držav so zasedli jezni protestniki, ki so zahtevali usmrtitev avtorjev nizkoproračunskega filma.
Najbolj srdito so proti avtorjem filma in Združenim državam nasploh protestirali v Kairu, kjer so ulični protesti in nemiri po revoluciji postali tako rekoč način življenja. Več deset tisoč jeznih – večinoma mladih – protestnikov je kairski trg Tahrir, čustveno središče egiptovske revolucije, zasedlo že v četrtek in tam vztrajalo do petkovega jutra, ko jih je policija razgnala z vodnimi topovi, solzivcem in visokimi betonskimi barikadami. A ne za dolgo. Protestniki so se kmalu vrnili in se srdito spopadli z egiptovskimi varnostnimi silami.
»Najprej nas je napadel Obama, zdaj nas je napadla policija!« so na Tahrirju vzklikali protestniki, ki so ves čas pozivali k usmrtitvi avtorjev nizkoproračunskega filma, ki je spravil v bes islamski svet od Mavretanije do Indonezije.
Muslimanska bratovščina odpovedala »milijonski pohod«
Varnostne sile so sicer od zgodnjih jutranjih ur v polni pripravljenosti čakale na »milijonski pohod« v protest proti razžalitvi preroka Mohameda, na katerega so prebivalce Kaira pozvali predstavniki vladajoče Muslimanske bratovščine, kar je na ulicah egiptovske prestolnice ustvarilo sila ironičen položaj.
Nove egiptovske oblasti so na ulice ob protestnikih poklicale tudi tisoče policistov in varnostnikov. A v zadnjem trenutku – le nekaj minut pred začetkom tradicionalne petkove opoldanske molitve, ki ponavadi dodobra razgreje verska občutja – se je vrh bratovščine vendarle odločil, da že napovedani shod odpove. Politično in varnostno tveganje ter možnost dokončne oslabitve odnosov med Egiptom in Združenimi državami je bilo preprosto preveliko, da bi se predstavnikom trdnega in strmo vzpenjajočega se političnega islama izplačalo tvegati. Nenavadno je biti hkrati vladar države in ulic.
Temu primerna je bila tudi diplomatska reakcija egiptovskega predsednika in prvega moža Muslimanske bratovščine Mohameda Mursija, ki je ostro obsodil film in dodal, da agresija na islam odvrača pozornost od resničnih problemov Bližnjega vzhoda – denimo vojne v Siriji in nerešenega palestinskega vprašanja.
»Takšna agresija zoper islam je za nas nesprejemljiva,« je Mursi izjavil na uradnem obisku v Rimu in dodal, da Egipčani zavračajo poskuse razžalitve islamskega preroka. »To vsi zavračajo. Tudi Američani, kot mi je povedal predsednik Obama. Ne sprejemamo ubijanja nedolžnih ljudi ali napade na ameriška veleposlaništva. Vse vlade imajo dolžnost varovanja diplomatskih misij. Z vso odločnostjo zavračamo vsakršno obliko nasilja,« je bil politično jasen egiptovski predsednik, ki vse od prevzema oblasti izvaja zelo odločno politiko.
Danes se je oglasil tudi predsednik turške vlade Recep Tayyip Erdogan, politični vzornik Mohameda Mursija, ki je enako ostro obsodil tako protiislamski film kakor proteste, ki so mu sledili.
Z rahlo zamudo se je oglasila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in ostro obsodila film in njegove avtorje. Dodala je, da ameriška vlada z objavo filma ni v nikakršni zvezi.
»Kaže, da ima ta film globoko ciničen namen – ponižati veliko religijo in izsiliti bes,« je na obisku v Maroku med drugim dejala Clintonova.
