Protesti proti Acti po vsej Evropi

Na ulicah med 150.000 in 200.000 nasprotnikov Acte, največ jih je v Nemčiji.

B. T., Delo.si
sob, 11.02.2012, 18:45

München, Dunaj, Zagreb - Številna mesta po vsej Evropi so danes napolnili nasprotniki spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju Acta. Protesti potekajo v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem in v vrsti drugih držav. Po pričakovanjih organizatorjev mednarodne kampanje »Stop Acta« naj bi se pozivu na proteste po poročanju STA odzvalo skupaj med 150.000 in 200.000 ljudi.

Največ protestnikov naj bi se danes zbralo v Nemčiji - čeprav ta država Acte v nasprotju z večino držav članic EU za zdaj ni podpisala, vlada v Berlinu pa je v petek celo sporočila, da k spornemu sporazumu še ne namerava pristopiti, saj želi pred tem temeljito preučiti vse njegove vidike.

Samo v Nemčiji naj bi protesti potekali v kar 60 mestih. Najmnožičnejši so zaenkrat v Münchnu, kjer se je po ocenah policije zbralo kakih 16.000 ljudi. Tudi v Avstriji se demonstracije, ki jih zaznamuje slogan »Acta ad acta«, vrstijo v več mestih, med drugim v Gradcu, Salzburgu, Innsbrucku in Linzu. Na Dunaju je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA popoldne protestiralo od 3000 do 4500 ljudi, ki so se odzvali vabilu hekerjev Anonymous, Zelenih in Piratske stranke.

Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer se je kljub snežnim razmeram v zagrebškem parku Zrinjevac, ob katerem se nahaja poslopje zunanjega ministrstva, zbralo več sto ljudi. Med drugim so poudarili, da nasprotujejo nadzoru in cenzuri na spletu, ki bosta po njihovem spremljala uveljavitev Acte. Njihove zahteve je spremljal hrup bobnov in piščalk.

Izobesili so gesla, kot sta »Stop Acta, splet človekovih pravic in ne korporacij« in »Ivo, tvoje glasbe ne bi prenašali«. Slednji je bil namenjen hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviću, sicer skladatelju sodobne klasične glasbe.

V nasprotju s hrvaško vlado, ki stališča o Acti še ni sprejela in napoveduje javno razpravo o tem, je Josipović javno povedal, da Acto podpira. Zato so člani Anonymousa že v četrtek zvečer in pa tudi danes napadli in začasno zaprli njegovo spletno stran. Danes so začasno zaprli tudi spletni strani inštituta za hrvaško glasbo in hrvaške glasbene unije, ki izvajata sporni zakon o varstvu avtorskih pravic (Zamp). Eden od glavnih avtorjev Zampa je ravno Josipović.

Kot so poročali hrvaški mediji, so protesti proti Acti potekali tudi v Osijeku, Pulju, Splitu in na Reki.

V Evropi danes med drugim protestirajo tudi v več deset francoskih in britanskih mestih, v Romuniji in Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem, na Madžarskem ter na sploh v večini evropskih držav. Podobne akcije, čeprav z občutno manjšo udeležbo, pa potekajo tudi drugod, denimo v ZDA in Avstraliji. Protestniki so med drugim »oboroženi« z maskami Guya Fawkesa, sicer zaščitnim znakom hekerjev Anonymous.

Acto je doslej podpisalo več kot 30 držav, med njimi 22 držav članic EU, tudi Slovenija, ter ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska. A več držav, med njimi Poljska, Češka in Slovaška, so zaradi močnega nasprotovanja javnosti proces ratifikacije sporazuma medtem zamrznile.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
123456

To in kar tako naprej ;-)-

12. februar 2012, ob 07:36:36
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej