Tiskane izdaje
Kairo − V času našega poročanja je v Kairu, kjer le redko kdo verjame, da bodo parlamentarne volitve kar koli spremenile, saj se vojaški svet trdovratno drži oblasti, vladala tiha napetost.
Protesti so se čez dan razširili približno kilometer iz trga Tahrir. V središču egiptovske prestolnice, kjer so bile v spopadih ubite tri osebe, je bilo napeto in zoprno. Središče je bilo popolnoma blokirano, a so bile trgovine odprte. Menim, da gre v Kairu tokrat že za folkloren moment, kar se opazi tudi na ljudeh - izkušnja jih je nekaj naučila.
Kljub temu, da so razmere bolj pod nadzorom kot pozimi, se zdi, da jih loči le korak do ponovnega večjega izbruha. Vsi ponavljajo in napovedujejo, da bodo v petek največje demonstracije po padcu Mubaraka, saj je treba upozoriti na nepravilnosti pri pisanju nove ustave še pred volitvami v Egiptu, ki bodo 28. novembra.
Rezultate volitev bodo voditelji razglasili v času od petih tednov do treh mesecev. Vladavina Mubaraka si namreč želi, da bi bile volitve čimbolj razpršene, saj bi si tako podaljšali vodenje države.
Obstaja celo možnost, da bodo volitve prestavljene, k čemur poziva tudi predsedniški kandidat in Nobelov nagrajenec Mohamed el Baradej, ki je v petek predstavil »alternativni tranzicijski načrt«. Ta predvideva prestavitev volitev in prenos oblasti z vojske na civiliste že v času, ko se piše nove ustava.
Namesto dialoga policijsko nasilje
Točno deset mesecev od začetka egiptovske revolucije, ki je zrušila despota Hosnija Mubaraka, in teden dni pred prvimi svobodnimi parlamentarnimi volitvami se je egiptovski vojaški svet, ki začasno vodi državo, odločil nasilno obračunati s protestniki, ki menijo, da so jim generali ukradli revolucijo in poskrbeli za preživetje starega režima.
Do prvih spopadov med več tisoč protestniki in policisti je prišlo v sobotnih dopoldanskih urah. Policija je dobila ukaz, naj izprazni Trg osvoboditve (arabsko: Tahrir) v središču egiptovske prestolnice, kjer se je v petek zbrala množica protestnikov in aktivistov. Ti so na trg − čustveno in simbolno središče egiptovske revolucije − prišli izrazit nezadovoljstvo z načinom, na katerega vrhovni vojaški svet vodi državo skozi tako imenovano »prehodno obdobje«.
Na Tahrirju so znova odmevala revolucionarna gesla, protestniki pa so drug za drugim ponavljali, da so vodilni generali − sicer večinoma Mubarakovi možje − namesto za zaščito pridobitev revolucije poskrbeli za preživetje starega režima. Dober teden pred parlamentarnimi volitvami so v središču Kaira postavili šotore in zahtevali tisto, kar so zahtevali pred desetimi meseci − svobodo. Protestniki so se zoperstavili tudi predlogu nove ustave, ki po njihovem mnenju vojaški »hunti« omogoča, da bo ostala na oblasti, ne glede na rezultate najprej parlamentarnih, kasneje pa še predsedniških volitev.
A namesto dialoga jim je oblast ponudila tisto, kar jim je ponujala v času Mubarakove vladavine. Policijsko nasilje in brutalno razbitje protestov. Ko se je v soboto stemnilo so na Tahrir iz več smeri prispeli policisti in obkolili protestnike, ki so se jim poleg množice mladih aktivistov v večernih urah pridružili nogometni navijači in islamistične skupine.
Policisti so se najprej lotili rušenja šotorov, nato pa so izbruhnili srditi spopadi, v katerih je bilo ranjenih skoraj sedemsto ljudi, večinoma protestnikov. Dva izmed njih so policisti, ki so uporabljali gumijaste naboje, ubili. Ranjenih je bilo tudi več deset policistov.
»Brutalno so nas pretepali. Vseeno jim je bilo, ali so tolkli po moških ali ženskah. Za nasilje je odgovorno notranje ministrstvo. Imamo le eno zahtevo − umik vrhovnega vojaškega sveta,« je novinarjem povedal eden izmed protestnikov. Med množico ranjenih − policist ga je z gumijastim nabojem ustrelil v oko − je bil tudi znani aktivist in bloger Malek Mostafa, ki je med »zimsko revolucijo« odigral eno glavnih vlog.
Predsednik egiptovske vlade Esam Šaraf je protestnike pozval, naj čim prej zapustijo središče mesta. »To, kar se dogaja na Tahrirju, je nevarno in ogroža pot naroda in revolucije,« je dejal Šaraf. Protesti so potekali tudi v Aleksandriji in Suezu.
