»Protiromski« zid na Slovaškem razburil evropsko komisarko

Bratislava − Postavitev ločitvenega zidu med stanovanjsko sosesko, v kateri živijo Romi, in ostalimi­ prebivalci naselja v Košicah­ na Slovaškem je sprožila glasno negodovanje v mednarodni javnosti. Protestom se je pridružila tudi evropska komisarka­ Andrula Vasiliu.

Sporni zid so že julija postavili ob razvpiti soseski Lunik devet, v kateri Romi živijo v izjemno težkih razmerah. Po tem, ko so se v domačih in nato še tujih medijih pojavile fotografije betonske pregrade in prispevki o njeni postavitvi, so se mesec pozneje odzvali tudi ­politiki.

Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu je župana Košic, drugega največjega mesta v državi, ki se letos ponaša z nazivom evropske prestolnice kulture, Richarda Rašija v pismu pozvala, naj nemudoma »popravi to nesrečno situacijo«, češ da zid pomeni kršitev evropskih standardov na področju boja proti rasizmu. Po njenem pregrada nasprotuje vrednotam spoštovanja človekovega dostojanstva in pravic manjšin.

Župan Raši je odpisal komisarki in pojasnil, da je bil zid postavljen nezakonito, brez potrebnih dovoljenj, in da mestna oblast ni bila seznanjena z gradnjo. Napovedal je njegovo zrušitev, pravne postopke zanjo da so že začeli. Krivdo za postavitev zidu je pripisal županu okrožja Košice − Zahod Rudolfu Bauerju.

Pogosta praksa

Po poročanju slovaških medijev so se okrožne oblasti odločile za gradnjo zidu zaradi vztrajnih pritožb okoliških stanovalcev, da Romi pogosto vlamljajo v njihove domove in povzročajo škodo, zanjo pa so odštele 4700 evrov. Zid je v pogovoru za časopis Pravda vzel v bran tudi župan četrti Lunik devet Dionýz Slepčík: »Nič nimam proti (zidu) in kolikor vem, niso proti niti Romi.« Po pisanju proromskega portala romovia.sme.sk je to sicer že štirinajsti takšen zid na Slovaškem, zgrajen od leta 2009. Zaradi pritiska domačih in tujih organizacij so nekatere morali ­podreti.

Razmere v blokih soseske Lunik devet, v katerih živijo Romi, so pretresljive. Okoli blokov so nagrmadeni kupi smeti, na katerih se igrajo otroci. Stanovanja so brez gretja in vode, zato se stanovalci grejejo in kuhajo s pečmi na drva, pri čemer les nabirajo v okolici ali pa kurijo pohištvo. Oken večinoma ni, zato je v stanovanjih mrzlo in vlažno. Perilo perejo na roke v vedrih vode, ki jo morajo nositi v stanovanja. Tamkajšnje družine imajo veliko otrok, ki so večinoma prepuščeni samim sebi, v šolo pa ne hodijo. V spletni reportaži neka mati pojasnjuje, da otroke pošljejo iz šole nazaj domov, ker niso umiti in oblečeni v čista oblačila.

Romska populacija na Slovaškem je razmeroma velika, njeni pripadniki pa živijo predvsem na revnejšem vzhodu države. Po popisu iz leta 2011 med 5,5 milijona prebivalci Slovaške živi okoli 106.000 Romov, vendar je njihovo število v resnici precej večje. Po oceni etnologa Arneta Manna je Romov na Slovaškem približno 350.000 oziroma več kot šest odstotkov prebivalstva države.

Napeti odnosi

Zaradi velikega števila Romov in neurejenih razmer, v katerih živijo, so njihovi konflikti z večinskim prebivalstvom na Slovaškem razmeroma pogosti. Junija so mediji poročali o domnevno neupravičeni uporabi policijske sile med racijo v romskem naselju Moldava nad Bodvou blizu Košic. Kakšnih 60 zamaskiranih policistov je menda brez pravega razloga vdrlo v naselje, vlamljalo v hiše in jih pregledovalo, pri tem so uničevali vrata, okna, pohištvo in poškodovali več oseb, tudi dojenčka.

Po poročanju časopisa Lidové noviny bi se lahko vzrok za nasilno akcijo skrival v maščevanju policistov za metanje kamenja na njihovo patruljo nekaj dni prej. »Akcija je bolj spominjala na pustošenje kakšne neonacistične organizacije kot na običajno policijsko preverjanje,« so ocenili v omenjenem časopisu in posvarili pred povračilnimi ukrepi Romov.