Prtljažniki nič več na očeh carinikov

Zagreb – Jutri bo slovenski parlament bržkone dodal piko na i odnosom Slovenije in sosednje Hrvaške. V Ljubljano, na (slovesno) ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, prideta celo šef hrvaške vlade Zoran Milanović in šefinja diplomacije južne sosede Vesna Pusić, Hrvaška pa bo 1. julija postala 28. članica evropske družine. Kaj se s tem spreminja za Slovence, ki so na Hrvaškem redni gostje?

Tri točke so pomembne, pravi naš konzularni sogovornik. »Umik carinikov, ena mejna nadzorna točka (tako imenovani 'one stop border control') ter nič več klasičnega dovoljenja za bivanje do 90 dni,« so glavne spremembe, ki bodo po 1. juliju letos veljale (tudi) za slovenske goste in potnike na Hrvaško.

Hrvaških carinikov na mejnih prehodih s Slovenijo ne bo več. Prav tako ne na meji z Madžarsko, veliko več pa jih bo na hrvaških mejah z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro.

Pravzaprav pa umik carinikov s slovenske južne meje pomeni še eno dobro stvar: trume turistov, ki so se zdaj, večinoma v poletnih mesecih, cijazile proti jadranskim turističnim mestom in mestecem, odslej ne bodo več deležne vprašujočih birokratsko-carinskih pogledov in zoprnega vprašanja, ali imamo kaj za cariniti, vse velike količine pijač in hrane, ki jih nekateri tako radi jemljejo s seboj na dopust, pa bodo zdaj ostale »varne« pred radovednimi očmi mejnih organov.

Nadzor na jugu

Z mejnimi formalnostmi, predvidoma večjimi kot doslej, se bodo srečevali le še tisti, ki bodo potovali na jug Hrvaške. Dubrovnik in jug Hrvaške namreč ostajata svojevrsten otok, saj bo še naprej treba prečkati hrvaško in bosansko-hercegovsko mejo, na mejnih prehodih Klek pri Neumu in Bistrina pa bo nadzor strožji in bolj zapleten. Mejna prehoda sicer urejajo oziroma širijo, vendar to ne bo pomagalo kaj veliko, saj cesta do njiju ostaja takšna, kot je bila – ozka. To pa pomeni, da je prav na tem predelu, po katerem se poleti valijo tisoči in tisoči, mogoče pričakovati prometne gneče.

Druga pomembna novost, ki bo bolj ali manj povečala pretočnost mejnih prehodov, je oblikovanje ene mejne nadzorne točke (»one stop border control«). Gre za združitev mejnih prehodov, kar pomeni, da se bodo potniki v avtomobilih ustavljali le na eni točki ter hkrati šli skozi nadzor obeh policij. Izhod iz Hrvaške bodo združili s slovenskim vstopom, slovenski izhod pa z vstopom v Hrvaško. Nadzor bo hitrejši in prehod bolj tekoč, zagotavljajo tako na slovenski kot na hrvaški strani.

Neomejeno bivanje

Spremembe se bodo zgodile tudi pri dovoljenju za prebivanje, brez katerega s(m)o doslej državljani Slovenije (in, seveda, drugi državljani evropske družine) lahko bivali na Hrvaškem le tri mesece. Od 1. julija tega dovoljenja ne bomo več potrebovali. Seveda pa ostajajo dovoljenja za delo.

No, pa še ena zanimiva in povsem racionalna novost se obeta. Ko bomo dvigovali denar z bankomatov na Hrvaškem, nam ne bo treba več plačevati včasih previsokih provizij. Te bodo namreč usklajene in ne bodo več smele biti višje kot v naši matični državi – torej Sloveniji. To pa je nemara tudi eden od dobrih učinkov vstopa Hrvaške v EU.