Tiskane izdaje
New York – Ameriške prve dame se običajno izogibajo politike, žene republikanskih predsednikov nekoliko bolj kot demokratske, Michelle Obama pa se je spustila v odkrito bitko z ameriškimi konservativnimi poslanci, ki hočejo razvodeneti njeno kampanjo proti otroški debelosti in za zdravo prehrano. Za zdaj to njeni javni podobi ne škodi, še vedno je zelo priljubljena.
Običajno je javna podoba prvih dam vedno nekoliko bolj rožnata od predsednika, ki mora vsakodnevno usmerjati državo in je tarča nenehnih kritik nasprotnikov. Toda hkrati je njihova priljubljenost ponavadi povezana z vzponi in padci njihovih mož. Michelle Obama je ena redkih, ki je presegla to simbiozo in ohranja svojo pozitivno javno podobo, tudi ko Barack Obama drsi vse nižje v meritvah javnega mnenja in že več kot polovica vprašanih meni, da ni več primeren za vodenje države.
Vprašanje je, koliko bo priljubljenost prve dame načel spopad s spodnjim domom kongresa, saj se je pridušala, da se bo za svojo reformo šolske prehrane »borila do skrajnega konca«. Vse od prihoda v Belo hišo je namreč v ozadju lobirala za zakon o zdravih sitih otrocih, s katerim so v šolsko prehrano, ki jo za več kot 32 milijonov otrok sofinancira zvezna država, uvedli strožja merila. Tako so na jedilnike dodali več sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkov ter omejili količino soli, sladkorja in maščob. To je bil prvi resnejši poseg v šolsko prehrano v desetletjih, Bela hiša pa si je pripisala del zaslug, da se je debelost med dve- do petletniki zadnje desetletje znižala za kar 43 odstotkov.
Toda pritiski živilske industrije na kongresnike so začeli spodkopavati doseženo, saj hočejo predvsem republikanski poslanci omiliti zakonodajo. Pod njihovim drobnogledom sta program za ženske, dojenčke in otroke, s katerim vlada v Washingtonu zagotavlja dodatno zdravo prehrano za ženske z nizkimi dohodki. Pri tem imajo stroga merila, kaj spada med zdrava živila, kongresniki pa želijo uvesti beli krompir, kar po mnenju prehranskih strokovnjakov ni dobro za uravnotežen jedilnik. Podoben dosežek jim je uspel že pri spremembi zakona o šolski prehrani, ko so paradižnikovo polivko na picah razglasili za zelenjavo.
Nočejo zdravih obrokov
»Ni treba biti prehrambeni strokovnjak za ugotovitev, da to nima nikakršnega smisla. Podobno se dogaja z novimi poskusi, da bi znižali merila za šolsko prehrano,« je prva dama pred dobrim mesecem opozorila v kolumni, objavljeni v New York Timesu. A njeni reformi se je uprla tudi Zveza za šolsko prehrano, organizacija, ki združuje delavce v šolskih menzah in ki je sprva podpirala pobudo Bele hiše. Njeni predstavniki namreč trdijo, da mnoga šolska okrožja poslujejo z izgubo, saj učenci nočejo kupovati zdravih obrokov.
»Veliko sprememb je bilo v zelo kratkem času, radi bi zajeli sapo in vse to uvedli v razumnem roku, sploh ker nekatera okrožja zaostajajo že pri uvajanju dosedanjih zahtev,« pravi predsednik zveze Leah Schmidt. Na začetku tega meseca so namreč začela veljati dodatna pravila, ki med drugim določajo sestavo šolskih zajtrkov. Tiskovna predstavnica zveze Diane Pratt-Heavner pa trdi, da nova merila ne morejo biti uspešna, če otroke odvračajo od programa prehrane.
Republikanski poslanci so v predlog zakona o financiranju ministrstva za kmetijstvo, ki izvaja reformo, že uvedli določilo, da lahko šolski okraji za eno leto odložijo izvajanje zakona. »To je nesprejemljivo, ne samo zame kot za prvo damo, pač pa tudi kot mati,« je sporočila Michelle Obama. Po njenih besedah starši upravičeno pričakujejo, da bodo otroci v šolah dobili spodobne obroke, davkoplačevalci pa, da »težko prisluženi davki ne bodo porabljeni za zanič hrano«.
Vpliv prehrambene industrije
Kritiki nenadnega preobrata Zveze za šolsko prehrano trdijo, da to niso povzročili samo preobremenjeni šolski funkcionarji in polni koši v šolskih jedilnicah, pač pa tudi vpliv prehrambene industrije. Živilska podjetja so namreč člani zveze in plačujejo najvišje članarine, hkrati pa šole preskrbujejo z večino porabljene hrane. Industrija je sicer med razpravo o reformi ostala molčeča, a bo morala porabiti milijone dolarjev, da bodo njeni izdelki ustrezali zaostrenim merilom.
»Oster odziv prve dame je precej nenavaden, saj je doslej vedno delovala v ozadju in se ni oglašala tudi ob najbolj žgočih razpravah. Zelo močno verjame v pobudo o zmanjšanju debelosti med otroci, delovanje kongresa pa vidi kot prekletstvo vseh dosedanjih prizadevanj za spremembo kulture šolske prehrane,« ugotavlja Myra Gutin, ki se na Univerzi Rider iz New Jerseya ukvarja s proučevanjem Michelle Obama. Tej ob strani stoji predsednik, saj je že napovedal veto na sporni zakon.
