Prva obletnica okupacijskega gibanja

Družbene razmere, ki so bile vzrok za proteste, ostajajo enake. Kaj se je zgodilo z množičnimi protesti.

tor, 18.09.2012, 06:00
Različne združbe uličnih muzikantov so igrale Vse najboljše zate, ko so spremljale na stotine demonstrantov, ki so prišli praznovat prvo obletnico gibanja Okupirajmo Wall Street oziroma 99 odstotkov. Prvi udeleženci »klateškega karnevala upora«, kakor so sami označili proslavo, so se začeli zbirati že v soboto in nedeljo, ko je policija že aretirala 43 protestnikov. Danes so bili organi reda dobro pripravljeni na množico »okupatorjev«, ki so napovedovali, da bodo naredili živ obroč okoli finančnega središča na Wall Streetu. Ni jim uspelo, saj je policija naredila svojo železno blokado, tiste, ki so jo poskušali prebiti, pa so vklenili in odpeljali. Zaenkrat na newyorških ulicah priprtih 124 protestnikov, med katerimi se je znašlo tudi nekaj novinarjev in fotografov. »Nismo prišli sem, da bi nas aretirali. Prišli smo sem, da bi se slišalo naše glasove. To je še zadnja priložnost pred volitvami,« je povedal 47-letni gradbeni delavec iz Brooklyna Robert Cammiso.

New York − Na ulice New Yorka so se danes spet zgrnili protestniki, ki so prišli praznovat prvi rojstni dan gibanja Okupirajmo Wall Street. Potem ko je v zadnjem letu policija po vsej državi postopno izgnala vse »okupatorje«, ki so zasedali javne prostore, je gibanje tudi zaradi notranjih razprtij izginilo.

A družbene razmere, ki so bile vzrok za lanske proteste, ostajajo enake, opozarjajo politologi. »Zakaj se vračamo na Wall Street? Zato, ker tisti en odstotek hoče vse in se brez boja noče odpovedati ničemur. Gospodarski položaj je približno tako slab, kot je bil pred enim letom, in veliko, veliko ljudi živi v negotovosti,« je danes povedal tiskovni predstavnik gibanja Okupirajmo Wall Street Bill Dobs. Tudi profesor politologije na newyorški univerzi Columbia Dorian Warren pravi, da okoliščine, ki so porodile gibanje, ostajajo nespremenjene: državo pesti revščina, brezposelnost je še vedno velika, veča se socialna razslojenost, denar pa ima čedalje večji vpliv na politiko. Zato ima po njegovem mnenju gibanje še vedno velik potencial.

Toda po tem, ko je 15. novembra lani newyorška policija pregnala še zadnje »okupatorje« iz zasebnega parka Zuccotti, ki leži med »ničelno točko« in razvpito uličico Wall Street, je gibanje poniknilo. Najprej so se aktivisti še srečevali, a kaj kmalu so nastali notranji razdori. Nekateri so se zavzemali za odločnejši in bolj nasilen odgovor na preganjanje policije, drugi so se ukvarjali s financami, tretji so razmišljali, kako bi povečali vpliv na politično odločanje v državi. »Preusmeritev njihove energije navznoter ni bila konstruktivna,« pravi profesor novinarstva na newyorški univerzi Columbia in avtor knjige o gibanju Todd Gitlin.

»Na lepem nismo več govorili o resničnih vprašanjih, ampak smo se pogovarjali drug o drugem,« je za agencijo AP povedal Pete Dutro, izdelovalec tetovaž, ki je nekoč skrbel za blagajno newyorških »okupatorjev«. V njej je ostalo še približno 85.000 dolarjev, ki pa so zaradi sporov med samooklicanimi voditelji gibanja »zamrznjeni«. »Naši sestanki so se sesuli pod lastno težo. Začeli smo se ukvarjati s finančnimi vprašanji. Postali smo birokrati,« samokritično priznava 26-letna Marisa Holmes, ki je bila lani med prvimi na prizorišču.

Gibanje se ni vključilo v predvolilni boj

Večina protestnikov, ki so se danes odpravili po ulicah Manhattna, je bila bolj optimistična. »Po mojem je ostalo še veliko upanja, saj smo tako dolgo preživeli. Je pa res, da ljudi preveva občutek o izgubljeni priložnosti. Dojemajo, da ne moremo več okupirati javnih prostorov, kakor smo jih lahko prej,« je povedal 27-letni Michael Glazer iz Chicaga, ki je pred enim letom prodal kitaro, da se je lahko pridružil okupaciji na Manhattnu. A nekateri, ki so bili lani zraven, so zdaj stali ob strani. Jon Reiner, ki se je lani jeseni pridružil kar nekaj okupacijam po vsej državi, je za televizijo NBC povedal, da je razočaran, ker se gibanje ni vključilo v predvolilni boj. »To je velika zamujena priložnost. Toliko ljudi mojih let srečujem, ki še vedno letijo na cesto, zato gibanje o tem ne bi smelo molčati. En način, kako ne biti tiho, je, da se v predvolilni tekmi soočiš s kandidati,« je povedal 50-letni brezposelni oglaševalec iz New Yorka. Dodal je, da se še identificira z gibanjem, a da ni več prepričan, ali je to še pravo okolje za izražanje aktivizma.

Gibanje je po besedah Andrewa Sabla, ki predava na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, vplivalo na politično diskusijo: »O porazdelitvi gospodarske moči in korupciji na Wall Streetu se je v tej državi molčalo, gibanje pa je to spremenilo.« A je vseeno propadlo, trdi kolumnist Andy Ostroy na spletišču Huffington Post. Po njegovem mnenju so se protestniki preveč usmerili v same zasedbe javnih prostorov in praktične vidike okupacijskega življenja, pozabili pa na širše sporočilo. A tudi to je bilo po njegovih besedah napačno, ker je preveč poudarjalo razredni boj med dobrimi revnimi in zlobnimi bogatimi, premalo pa enakost in pravičnost v družbi. Tretja težava »okupatorjev« je bila, da niso imeli voditelja, saj vsako uspešno prostestno gibanje potrebuje »svoj močni, strastni, artikulirani in prepoznavni obraz in glas«. Ena največjih napak gibanja pa je bila po njegovem mnenju ta, da ni imelo politične strategije, tako kot desničarsko gibanje čajankarjev, ki drži v šahu republikansko stranko in mu je uspelo v letošnjem predvolilnem letu »izvoliti« kar 63 kongresnih kandidatov stare dobre stranke.

Kurnik: Še vedno konflikt med protestniki in elito

Protestno gibanje se je množično mobiliziralo tudi v Sloveniji. Pred letom dni se je več tisoč ljudi, predvsem mladih, odpravilo na ulice Ljubljane, Maribora, Kopra in Nove Gorice. V prestolnici so za nekaj mesecev s šotori celo zasedli ploščad pred ljubljansko borzo. Leto dni pozneje eden od organizatorjev Andrej Kurnik pravi, da konflikt med protestniki ter politično in ekonomsko elito še vedno obstaja. »Ne vem pa, ali se bo še enkrat izrazil na ulici ali v samodestrukciji,« je pesimističen. V prvi fazi, pred enim letom, je gibanje najprej hotelo javno opozoriti na sistemske probleme vse globlje krize, na brezperspektivnost mladih in na težave zastopniške demokracije, ki so jo ugrabile »zlizane« politične in ekonomske elite. V drugi fazi se akcije organiziranega upora nadaljujejo, a so usmerjene na posamezne akcije (recimo oviranje deložacij, ki jih izvajajo banke), ki jih bodo – tako Kurnik – prej ali slej tudi ponovno povezali. Obrata v slovenski politiki v tem času ne opaža: »Še vedno vrtijo staro ploščo zategovanja pasu, čeprav je že jasno, da se je zaradi te politike gospodarstvo skrčilo in kriza poglobila.« Dinamika družbenih sprememb se je zdaj preselila med socialne partnerje, kar je za mlade lahko problematično, recimo pri uvajanju negotovih oblik dela, ker v socialnih partnerjih nimajo pravega zastopnika svojih interesov. Določene dosežke – tudi zaradi protestov – pa je gibanje po njegovem izsililo na evropski ravni: denimo kupovanje obveznic Evropske centralne banke in premike k federalizaciji EU.

Povezane novice

»Okupiranci« znova zasedli park Zucotti, policija pa tudi
12. julij ob 11:15
Newyorška policija je priprla dva protestnika, v prerivanju je bila menda ranjena ena ženska.
»Okupirajmo Abaj«
16. maj ob 21:00
Konec za Occupy London
28. februar ob 18:00

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se