Božo Mašanović, zunanja politika
Bruselj − Čeprav dolžniška zagata na evrskem območju še zdaleč ni odpravljena, proti skoraj vsem članicam Unije pa potekajo postopki zaradi čezmernih primanjkljajev, je bližnji neformalni vrh EU (30. januarja) prvi po dolgem času, ki ga ne bo zaznamovalo mrzlično iskanje protikriznih ukrepov.
Razlogov za olajšanje ne manjka. Finančni trgi so neverjetno stoično prenesli verižno znižanje bonitetnih ocen članicam valutnega kluba, kajti Francija je prvi sveženj obveznic po izgubi trojnega A unovčila po najnižji obrestni meri od vzpostavitve evra, podobno presenečenje sta doživeli tudi Španija in Italija. Poleg tega članice skupnosti pospešeno pripravljajo novo orožje proti morebitnim napadom na evrsko skupino, kot je stalni mehanizem stabilnosti (ESM), predvsem pa novi fiskalni pakt, s katerim nameravajo še dodatno okrepiti javnofinančno disciplino, da bi v prihodnje preprečili zdrse v pregloboke proračunske primanjkljaje in kopičenje dolgov, ki dolgoročno ogrožajo fiskalno vzdržnost evropskih držav.
Do dogovora o pogodbi, ki nima dokončnega naziva, je treba uskladiti še nerešena vprašanja o samodejnosti sankcij proti kršilkam dogovorov, pristojnosti in vlogi sodišča EU ter potrebnem številu ratifikacij za uveljavitev fiskalnega pakta, nastajajo pa tudi politični problemi. Poljski premier Donald Tusk vztraja, da bo pogodbo podpisal le, če si bo Varšava s pristopom zagotovila sodelovanje v procesu odločanja, med drugim udeležbo na vrhunskih srečanjih evrske skupine, ki jih predvideva fiskalni pakt, a tej zahtevi bodoče prevzemnice evra najodločneje nasprotuje Francija. Po mnenju ministra za razvoj Mitje Gasparija je vendarle »velika verjetnost, da bo meddržavna pogodba o fiskalnem paktu sprejeta na ponedeljkovem neformalnem vrhu Unije«.
Na srečanju, ki bo kljub vsemu potekalo v naelektrenem ozračju – že zaradi prve splošne stavke po letu 2005 proti zategovanju pasu, s katerim hoče belgijska vlada Elia Di Rupa privarčevati dobrih 11 milijard evrov –, bodo najvišji državniki izkoristili nenadni predah za razpravo o zagotavljanju finančne stabilnosti in fiskalne konsolidacije, kot je v povabilu na srečanje zapisal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki od udeležencev vrha pričakuje tudi interaktivno izmenjavo izkušenj o spodbujanju gospodarske rasti in zaposlovanja.
Kaj pa Grčija?
O reševanju Grčije tokrat, vsaj načeloma, ne bodo govorili, menda zato ne, ker še vedno potekajo pogajanja med Atenami in privatnimi upniki o delnem odpisu terjatev. Dogovor je videti pred durmi, kajti celo nadvse previdni komisar Olli Rehn ga pričakuje »brez dvoma do konca tedna«, ključna neznanka pa je delež odpisa slabih terjatev. Kot je v Davosu razkril predsednik Deutsche Bank Josef Ackermann, so banke pripravljene privoliti v »skoraj 70-odstotne izgube«. Za dodatno razbremenjevanje največje evropske dolžnice, ki jo bremeni več kot 350 milijard evrov, se je zavzel Jean-Claude Juncker. V intervjuju za avstrijski Standard je izjavil, da bi se tudi države upnice morale odreči delu terjatev do Grčije. Predsednik evrske skupine je k sodelovanju pri prestrukturiranju pozval tudi Evropsko centralno banko (ECB), ki ima okoli 45 milijard evrov grškega dolga. Toda nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki se je v Bruslju udeležil zadnjega pripravljalnega sestanka pred vrhom, je bil močno zadržan. Po njegovem mnenju so države že odobrile Atenam »znatne in neverjetne vsote [pomoči], zdaj pa so na vrsti zasebni upniki«. Nadvse zadržan je bil tudi francoski minister za evropske zadeve Jean Leonetti, ki ne vidi »posebnega razloga za spremembo načrta« reševanja Grčije.
V palači Berlaymont pa so trdno prepričani, da je najšibkejši članici treba pomagati. »Če bodo naši grški prijatelji opravili svoje delo, jih moramo podpreti, saj bi bilo za evrsko območje, ne le za dolžnico, izjemno težko, če bi Grčija bankrotirala«, je izjavil predsednik José Manuel Barroso po srečanju z belgijskim premierom Eliom Di Rupom. »Komisija bo vsekakor vztrajala pri tej usmeritvi«.