Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Prvi temnopolti predsednik ZDA Obama od "sprememb" v pragmatizem

ZDA so prvič v svoji zgodovini dobile temnopoltega predsednika, Baracka Obamo, ki je postavil rekord tudi glede hitrosti imenovanja svojega kabineta. Rekordno udeležbo pričakujejo tudi na njegovi prisegi 20. januarja.

čet, 25.12.2008, 17:49

New York/Washington - ZDA so prvič v svoji zgodovini dobile temnopoltega predsednika, Baracka Obamo. Novoizvoljeni predsednik je postavil rekord tudi glede hitrosti imenovanja svojega kabineta. Rekordno udeležbo pričakujejo tudi na njegovi prisegi 20. januarja. Svoje predvolilno geslo o "spremembah" pa je zaradi gospodarske krize že zamenjal s pragmatizmom.

Obama je do konca svojega sedmega tedna "tranzicije" našel že 69 visokih članov svoje prihodnje administracije. V zadnjih desetletjih je bilo povprečje dvakrat nižje. Obama je s svojim izborom ponovno dokazal, da bo ideologijo v njegovi administraciji zamenjala pragmatičnost in iskanje rešitev, ki delujejo v splošno dobro okrog skupnih imenovalcev, pri čemer je to največja "sprememba" glede na njegovega predhodnika Georgea Busha, ki pragmatičnost odkriva šele na koncu drugega mandata z državnimi ukrepi v pomoč gospodarstvu.


Obamova administracija

 

Okoliščine so zahtevale, da je Obama najprej začel z iskanjem gospodarske ekipe. Z najavo predsednika newyorških zveznih rezerv Timothyja Geithnerja na položaj finančnega ministra in Larryja Summersa za direktorja nacionalnega ekonomskega sveta, je nemudoma vplival na boljše razpoloženje borznih vlagateljev. Nato je presenetil z izbiro nasprotnice iz tekme za demokratsko predsedniško nominacijo, newyorško senatorko Hillary Clinton za bodočo državno sekretarko, generala Jamesa Jonesa pa postavlja na položaj svetovalca za nacionalno varnost.

 

Na položaju obrambnega ministra je obdržal republikanca Roberta Gatesa, ki bo moral dokončati umik iz Iraka. Na položaj ministrice za domovinsko varnost je postavil guvernerko Arizone Janet Napolitano, na položaj pravosodnega ministra pa veterana administracije Billa Clintona Erica Holdera. Obama je "konvencionalni" izbor glede ekonomije in nacionalne varnosti utemeljil z okoliščinami, saj bi novinci v času gospodarske krize in dveh vojn za večino Američanov pomenili nezanesljivost.

 

Gospodarska ekipa, v kateri so med drugim še minister za trgovino Bill Richardson, trgovinski predstavnik Ron Kirk, nekdanji predsednik zveznih rezerv Paul Volcker kot vodja novega svetovalnega odbora za gospodarsko okrevanje v Beli hiši in Peter Orszag kot vodja urada za upravo in proračun, se bo nemudoma spopadla s krizo, pri čemer bo osrednji del velik, morda okoli 800 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket.

 

Odhajajoča državna sekretarka Condoleezza Rice je ocenila, da Obama ne bo mogel bistveno spremeniti dosedanje Busheve zunanje politike glede najbolj vročih tem, kot so Iran, Severna Koreja in palestinsko vprašanje. Ameriški interesi v zunanji politiki ostajajo isti. Edina sprememba, ki se napoveduje, bi lahko bil bolj spravljivi uradni toni Washingtona. Obeta se tudi zaprtje taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi in morda globlji posegi v jedrske zaloge skupaj z Rusijo, kot tudi napredek glede Kube. Sprememba tona naj bi bila prav tako opazna z izbiro zunanjepolitične svetovalke, zagovornice človekovih pravic Susan Rice za veleposlanico pri ZN.

 

Velika sprememba se obeta v odnosu do znanosti. Busheva administracija se je otepala obtožb, da prilagaja znanost svojim ideološkim smernicam, Obama pa z izbiro sodelavcev napoveduje "umik politike iz znanosti". Na položaj ministra za energijo je npr. predlagal znanstvenika kitajskega rodu, Nobelovega nagrajenca in borca proti podnebnim spremembam Stevena Chua.

 

Nekdanji vodja senatnih demokratov Tom Daschle bo skrbel za zdravstveno reformo, ki bo prišla na vrsto po ukrepih proti krizi, demokratska kongresnica iz Kalifornije bo vodila ministrstvo za delo, šolski reformator iz Chicaga Arne Duncan ministrstvo za izobraževanje, nekdanji guverner Iowe pa ministrstvo za kmetijstvo. Iz upokojitve se zaradi opozarjanja na potrebo po večjem številu vojakov za okupacijo Iraka vrača general Eric Shinseki, ki bo vodil ministrstvo za veteranske zadeve.

 

Obami je uspelo sestaviti najbolj raznoliko administracijo doslej, saj so tokrat beli moški v manjšini, poleg Gatesa pa barve republikancev predstavlja tudi minister za transport Ray LaHood. Ostane mu še imenovanje vodih obveščevalnih agencij, kar bo storil po praznikih. Morda največji problem bo iz te skupine močnih posameznikov narediti uglašeni orkester. Ameriški zgodovinarji opozarjajo, da je imel tudi John F. Kennedy eno najbolj "izobraženih" ekip, ki pa je vseeno ZDA povedla vojno v Vietnamu. Na Obamov dosedanji izbor se najbolj pritožuje levica, ker s to ekipo naj ne bi bilo mogoče doseči potrebnih "sprememb".


Inavguracijske slovesnosti

 

Zaradi izbire evangelističnega pastorja Ricka Warrena za duhovnega vodjo inavguracijskih slovesnosti, se je Obama zameril homoseksualni skupnosti, ki Warrenu zameri podporo kalifornijskemu referendumu proti istospolnim porokam. Obama vztraja pri izbiri, ki zanj simbolizira lastno prepričanje, da je potrebno sodelovati tudi s tistimi, ki nimajo enotnega mnenja glede različnih vprašanj. Inavguracijska slovesnost sama bo zgodovinska, odmevna in ogromna. Pričakujejo, da bo presežen dosedanji rekord 1,2 milijona ljudi, ki se jih je zbralo leta 1965 na prisegi Lyndona Johnsona.

 

Organizacijo vodita poseben Obamov urad za inavguracijo in kongres, ki tudi izdajata vsak svoje vstopnice in akreditacije. Prvič doslej bo za obiskovalce odprt celoten travnik "National Mall" od kongresa do spomenika Abrahamu Lincolnu. V washingtonskih hotelih sob več ni mogoče dobiti, cveti pa ilegalna trgovina z izdajanjem stanovanj. Poleg navadnih smrtnikov bodo Washington poplavile takšne in drugačne zvezde iz filmskega in glasbenega sveta. Slovesnosti bodo potekale več dni, za osrednjo, ki bo v torek 20. januarja, pa se je za parado prijavilo več kot 1400 pihalnih in drugih orkestrov iz vse Amerike.

 

Natančno število uradnih inavguracijskih plesov za zvečer še niti ni znano, neuradnih pa ne bo mogoče prešteti. Obamova ekipa je nekoliko v dilemi, saj čas gospodarske krize, ko ljudje po tekočem traku izgubljajo zaposlitve, ni ravno primeren za rajanje in poskušajo oblikovati ton, ki bo izražal bolj upanje in ne veseljačenje. A kljub temu bodo bari kar štiri dni odprti do 5. ure zjutraj. Obama sam pa si je po 15 letih naročil izdelavo novega smokinga in to od chicaškega podjetja Hart Schaffner Marx, ki izpolnjuje pomemben pogoj za demokratsko administracijo - zaposleni so sindikalno organizirani.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
Rajko

Dogodek, ki je zaznamoval leto 2008-SLOVENSKA BLOKADA HRVAŠKE. Namreč prej bo v svetovni zgodovini pozabljen črnopolti predsednik nekih čudnih in malih ZDA, kot pa, kaj si je privoščila mala Slovenija, da je blokirala vesoljno Rvačko ali Hrvaško ali .....pač dopišite kakor vam paše. Enako delajo tudi oni sami. HO HO HO

26. december 2008, ob 09:20:20
Neznan

Obama je Neocon, torej volk v ovčji preobleki. Uvoženi nacionalisti pa so najslabši...

25. december 2008, ob 18:49:56
orchid 

 
Hja, nobena župca se ne poje tako vroča kot se skuha ...
 

25. december 2008, ob 17:57:35
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej