Prvič po 30 letih bo indijsko vlado sestavila ena stranka

Ko so danes preštevali glasove pravkar končanih parlamentarnih volitev, je Narendra Modi sedel v dosedanji rezidenci v Gandhinagarju in se gladil po dlani. Že od mladosti je prepričan, da dolga črta uspeha, ki je pri njem globoko zarezana, pomeni, da bo nekega dne postal pomemben mož. Zdaj se je to uresničilo.

Triinšestdesetletni Modi bo novi premier Indije. Že v prvih urah preštevanja glasov je bilo jasno, da bo Stranka Baratija Džanata (BJP oziroma v prevodu Ljudska stranka) dobila absolutno večino. Kongresna stranka je priznala poraz, še preden so bili objavljeni uradni rezultati, dosedanji premier Manmohan Singh pa je čestital svojemu nasledniku za prepričljivo zmago.

Tokrat bo tudi prvič po letu 1984, ko je bil zaradi atentata na Indiro Gandhi vse naklonjenosti volivcev deležen njen sin Radživ, vlado sestavila ena stranka brez kakršne koli potrebe po koalicijskem usklajevanju interesov, ki zahteva številne politične kompromise. »Indija je zmagala,« je Modi sporočil prek twitterja, potem ko je volilna komisija predvidela, da bo njegova BJP dobila 288 sedežev v spodnjem domu parlamenta, ki ima skupno 545 poslancev. »Prihajajo boljši časi.«

In tako je novi premier Indije najprej obiskal svojo mamo Herabo v Gandhinagarju, glavnem mestu države Gudžarat, kot to nalagajo hinduistični običaji, ki so za Modija zelo pomembni, nato pa se je prek svojih volilnih enot napotil proti New Delhiju. Potem ko bo v sredo prisegel in uradno prevzel dolžnost, bo Modi naslednjih pet let preživel na naslovu Race Course Road 7, kjer je vse od časov, ko je vlado vodil Radživ Gandhi, rezidenca indijskega premiera.

BJP je skupaj z blokom podobnih opozicijskih strank v parlamentu osvojila celo 332 sedežev. Po indijskih mestih in vaseh je bilo to še kako slišati: ljudje so plesali, pokale so petarde in po ulicah se je razlegala glasba. »To je novo obdobje v indijski politiki,« je izid volitev komentiral B. G. Verghese, profesor v Centru za politične raziskave v New Delhiju in nekdanji svetovalec Indire Gandhi. »Jasen preobrat ponuja svež pogled na temeljne politike – gospodarsko, varnostno in socialno – in to mora biti dobro.«

Najboljše znak tega, kar se novega pričakuje od Modijeve vlade, je bil skok na vseh borzah. Rupija je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegla najvišji tečaj v minulih enajstih mesecih, in to zaradi navala vlagateljev, ki so jih opogumile predvolilne obljube. Indeks na borzi v Mumbaju je presegel rekordno raven, zadovoljni analitiki po vsem svetu pa so ugotovili, da je »Indija znova v igri«.

Za velike multinacionalne družbe pomeni Modijev prihod na položaj premiera odpravo ovir za naložbe, za indijske in tuje družbe naj bi njegov mandat prinesel nižje davke in boljšo infrastrukturo, za njegove volivce pa bi morala zmaga BJP prinesti nova delovna mesta, nižjo inflacijo in manj korupcije. Kar zadeva slednjo, bo Modi imel mesečno plačo 160.000 rupij (2.700 ameriških dolarjev) in menda nič več. Da bi ljudem pokazal čiste roke, se je v zadnjih letih odmaknil celo od brata Prahlada, s katerim sta v otroštvu rada spuščala zmaje. »Nimam nikogar, za katerega bi se lahko korumpiral,« je govoril Narendra Modi in s tem namigoval na številne družinske vezi, ki so vtkane v nerešljivo interesno mrežo te dežele. Sam je zapustil celo svojo soprogo, resda ne zato, da bi se izognil skušnjavam korupcije, temveč zato, da bi se lahko v celibatu posvetil hinduistični veri, o kateri meni, da mora vsekakor prevladovati v državi z 1,2 milijarde prebivalcev, med katerimi je 177 milijonov muslimanov.

Prav to hinduistično puritanstvo novega premiera pa zbuja skrb med tistimi Indijci, ki so prepričani, da bi morala ta država ostati sekularna, liberalna in strpna, ko gre za verske in etnične razlike. Sicer pa obstaja veliko razlogov za zaskrbljenost, če prihodnost druge najštevilčnejše države sveta pogledamo skozi prizmo Modijeve preteklosti. Način, na katerega je kot premier Gudžarata obračunaval s terorizmom, pa tudi s korupcijo, se je v glavnem končal z arbitrarnimi ugotovitvami o tem, kdo so sovražniki ljudstva, in to so bili pogosto muslimani, včasih celo sodniki. Ob neki priložnosti je bilo to tudi 19-letno dekle, ki jo je policija ubila skupaj s še tremi domnevnimi atentatorji na Modija, ki jo je v hipu uvrstil med »teroriste«. V poznejši preiskavi se je izkazalo, da je bil ves atentat insceniran. In nikoli se ni razjasnilo, kdo je stal za to tragedijo.

Ko je novinar BBC vprašal Prahlada, ali bi se morala Indija bati njegovega brata, tako kot se ga je bal on, ko sta kot otroka skupaj spuščala zmaje, je ta odgovoril, da se »ni treba bati tistim, ki se zavzemajo za blaginjo Indije. Strah naj bo samo tiste, ki delujejo proti Indiji.« To ni bilo slišati kdove kako pomirjujoče.

Kljub temu pa je velik del ne le hiduističnega, temveč tudi muslimanskega prebivalstva glasoval prav za Modija. Čeprav gre za tretje največje gospodarstvo Azije in čeprav je jedrska sila, Indija še vedno ni rešila problema stranišč. Brez stranišč je več kot polovica njenega prebivalstva. Simbolično to govori o pričakovanjih, ki so zdaj pred novim premierom. Indijci zahtevajo boljše življenje. Želijo biti prepričani, da bodo njihovi otroci imeli delo in perspektivo.

Velik del Modijeve zmage pravzaprav izvira iz poraza Kongresne stranke. Za BJP so ljudje glasovali, da bi pokazali nezadovoljstvo nad vsem tistim, česar vlada Manmohana Singha ni naredila v desetih letih svojega dvojnega mandata. Kongresna stranka je v spodnjem domu parlamenta izgubila 175 sedežev in to je velik udarec za 43-letnega Rahula Gandhija, podpredsednika stranke in naslednika politične dinastije. Od začetka kampanje se je vedelo, da je Modi močan kandidat, vendar pa tako hudega poraza, pravijo člani Kongresne strani, nihče ni nihče od njih pričakoval niti v najhujših sanjah.

S prihodom Modijeve BJP je na pragu novega političnega obdobja ne le Indija, temveč kar vsa Azija. Kakšni bodo odnosi s Pakistanom? Kakšni s Kitajsko? Vsi upajo, da bo velik del nacionalističnih in šovinističnih izjav ostalo za novim premierom in da bo Modi na čelu te velike države predvsem pragmatičen in razumen. Seveda pa vsi vedo, da Azija z njim ne bo več takšna, kot je bila.