Tiskane izdaje
11.02: Ruski predsednik je v nagovoru o razmerah v državi precej pozornosti namenil vojaškim temam. Dejal je, da je zahodni sistem obrambe pred raketnimi napadi obramben zgolj formalno, v resnici pa je del strateškega ofenzivnega potenciala. Dodal je , da tovrstni vojaški sistemi izničujejo dogovor o omejevanju jedrskega orožja.
»Nihče ne bi smel gojiti iluzij o doseganju vojaške superiornosti nad Rusijo,« je še dejal Putin in dodal, da se bo Rusija odzvala na kakršen koli izziv.
10.54: Ruski predsednik je v nagovoru ob dnevu ustave nekaj besed namenil tudi razmeram v Iranu. Dejal je, da bi morala rešitev iranske krize zagotoviti varnost vsem državam v regiji, tudi Izraelu.
Rusko politiko do Sirije je ocenil kot dobro premišljeno in razumno.
10.52: Putin je v nagovoru državljanov, tako kot lani, izpostavil pomen družine in dejal, da bi morale družine s tremi otroki v Rusiji postati norma. Potem ko se je Rusija zaradi vladnega zakona, ki prepoveduje propagando netradicionalnih odnosov, kar aktivisti za pravice istospolno usmerjenih vidijo kot zeleno luč za nadlegovanje in ustrahovanje, znašla pod plazom kritik, je stopil v bran vladni promociji konservativnih vrednot. Dejal je, da konservativnost družbi ne preprečuje napredka, ampak jo brani pred zdrsom v »kaotično črnino in na raven primitivnih ljudi«.
10.50: Ruski predsednik je napovedal, da je državna prioriteta v 21. stoletju razvoj Sibirije in skrajnega vzhoda države.
10.48: Putin je napovedal, da bodo vsem kršiteljem imigracijske zakonodaje za tri do deset let prepovedali vstop v državo.
10.41: Putin je v nagovoru državljanov napovedal vrsto ukrepov za boj proti ruskim podjetjem, ki so registrirana v davčnih oazah, predvsem na Cipru, v Luksemburgu in na Nizozemskem, zaradi česar ne prispevajo v državno blagajno. Kot je napovedal, bodo podjetja, registrirana v tujini, katerih lastniki so ruski državljani, davke odslej plačevala Rusiji. Poleg tega ruska podjetja, registrirana v tujini, ne bodo prejemala državne pomoči, niti ne bodo mogla sklepati pogodb z državo.
Putin je sicer pobudo o prenosu premoženja ruskih podjetij nazaj v domovino napovedal že lani, doslej pa ni povzročila večjih sprememb, z izjemo, da je nekaj poslancev, za katere se je izkazalo, da svojo lastnino hranijo v tujini, prisilila k odstopu.
10.37: Putin je v današnjem govoru Rusijo predstavil kot državo miru in morale. V prikriti kritiki Združenih držav Amerike je dejal, da si Rusija ne prizadeva postati velesila, ki bi »kogar koli učila, kako živeti«, saj spoštuje druge države. »Rusija ne trdi, da je nekakšna velesila, ki si prizadeva za nadvlado,« je dejal. »Ne posegamo v nikogaršnje interese, nikomur ne vsiljujemo naše zaščite, nikomur ne pridigamo, kako naj živi,« je dejal.
10.33: Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru državljanov izrazil upanje, da bo Ukrajina našla politično rešitev iz krize. Poleg tega je z naštevanjem gospodarskih prednosti Kijev poskušal pridobiti na stran svoje carinske unije, ki jo mnogi vidijo kot protiutež Evropski uniji. Sporočil je, da Ukrajina ni zavezana, je pa dobrodošla, da se ruski carinski uniji pridruži, poroča agencija AFP. Carinski uniji sta se sicer že pridružila Kazahstan in Belorusija, pristop pa načrtujeta še Armenija in Kirgizija, a mnogi analitiki meni, da bo dokonča šele, ko se ji bo pridružila tudi Ukrajina.
10.26: Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem nagovoru državljanov precej pozornosti namenil gospodarskim razmeram v državi, ki v času predsednikovega tretjega mandata niso tako rožnate, kot so bile nekdaj. V času Putinovih prvih dveh mandatov je rusko gospodarstvo zahvaljujoč rasti cen energentov namreč v povprečju zraslo za sedem odstotkov na leto, medtem ko ruske oblasti letos pričakujejo, da bo rast zgolj 1,4 odstotna, dolgoročno pa 2,5 odstotna.
Za razliko od prejšnjih govorov, ko je Putin krivdo za počasno rast pogosto pripisal tujim dejavnikom, se je tokrat posipal s pepelom in priznal, da lahko Rusija za šibkejše gospodarstvo krivi zgolj sebe, poroča agencija Interfax. »Seveda občutimo posledice gospodarske krize, a biti moramo iskreni in priznati, da bistvene posledice slabše gospodarske rasti niso posledica zunanjih ampak notranjih dejavnikov,« je dejal.
Putin je večji delež krivde je pripisal nizki produktivnosti, pri kateri Rusija za dva- do trikrat zaostaja za vodilnimi državami, in dejal, da bo morala z naravnimi viri bogata država najti nove faktorje, da bo njena gospodarska rast postala bolj dinamična.
Kljub šibkejšemu gospodarstvu je Putin napovedal, da bo sledil tako imenovanim majskim dekretom, ki jih je napovedal ob vrnitvi na položaj in ki med drugim vključujejo podvojitev plač za učitelje in zdravnike do konca njegovega šestletnega mandata.
***
Moskva − Ruski predsednik Vladimir Putin bo ob današnji 20. obletnici dneva ustave tradicionalno nagovoril državljane.
Čeprav je Kremelj glede načrtovanih tem v govoru običajno skrivnosten, je v javnost pricurljala informacija, da bo ruski predsednik v nagovoru, ki ga bodo prenašali prek televizije, med drugim predstavil zakon o podelitvi amnestije več deset tisoč ruskim zapornikom, katerega osnutek je v torek objavil ruski parlament. Kot je po navedbah agencije AFP ocenil ruski ombudsman Vladimir Lukin, bi lahko bilo v skladu z novim zakonom amnestije deležnih okoli 22.000 ljudi, ki so trenutno zaprti v ruskih delovnih taboriščih ali pa še v priporu. Zakon bi lahko med drugim veljal tudi za zaprti članici ruske dekliške punkovske zasedbe Pussy Riot Nadeždo Tolokonikovo in Marijo Aljohino, ki se jima bo marca iztekla dveletna zaporna kazen zaradi huliganstva, pa tudi za aktiviste okoljske organizacije Greenpeace, prav tako obtožene huliganstva, ki bi lahko zapustili Rusijo. Po drugi strani zakon najverjetneje ne bo veljal za zaprtega tajkuna Mihaila Hodorkovskega, ki mu grozi še tretje sojenje.
Ruski predsednik Putin se bo v govoru predvidoma posvetil tudi gospodarskim in socialnim temam. Čeprav je večina govora običajno posvečenega domačim temam, se bo najverjetneje težko izognil dogodkom na samem pragu Rusije − demonstracijam v Ukrajini, ki so izbruhnile zaradi odstopa Kijeva od podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, h kateremu so po mnenju nekaterih analitikov prispevali prav ruski pritiski na predsednika Viktorja Janukovića. Poleg tega se bo Putin težko izognil tudi razmeram v Siriji, kjer Rusija zadnje mesece igra eno ključnih vlog pri pripravi mirovne konference.
Ruski predsednik se je lani v govoru zavezal, da bo okrepil rusko gospodarstvo in vojsko, ter odločno zavrnil tuje vmešavanje v ruske notranje zadeve. Domačo javnost je pozval h krepitvi duhovnih vrednot in k najmanj trem otrokom, obsodil je ekstremizem in pozval k harmoniji med narodi, napovedal pa je tudi večjo podporo ustanovam, ki podpirajo tradicionalne vrednote. Obljubil je odločen obračun s korupcijo in ostro obsodil ruska podjetja, ki so registrirana v davčnih oazah, kot je denimo Ciper.
