Tiskane izdaje
Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin opozorilo izrekel med včerajšnjem telefonskim pogovorom z nemško kanclerko Angelo Merkel. Oba voditelja sta poudarila pomen za jutri predvidenih štiristranskih pogovorov med Ukrajino, Rusijo, ZDA in Evropsko unijo v Ženevi. Pričakovanja pred srečanjem niso velika. Čeprav je ruski zunanji minister Sergej Lavrov med včerajšnjim obiskom na Kitajskem dejal, da Kijev s posredovanjem proti proruskim protestnikom resno ogroža predvideno srečanje, je danes zagotovil, da se ga Moskva še vedno namerava udeležiti.
Nato bo okrepi prisotnost na vzhodu Evrope
Na jutrišnje srečanje bi lahko vplivala tudi odločitev Nata, da okrepi prisotnost v vzhodni Evropi. »Danes smo se dogovorili o svežnju vojaških ukrepov. V zraku bo več letal, v vodah več ladji /.../ in večja bo pripravljenost na kopnem,« je povedal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Podrobnosti ni hotel razkriti, je pa povedal, da bodo okrepili prisotnost zračnih sil nad Baltskim morjem, prav tako bodo v Baltik in na vzhod Sredozemlja napotili dodatne ladje.
»Sprejeli smo vojaške ukrepe, kateri so po našem mnenju potrebni za odvračanje [sovražnika]. Hkrati pa se strinjamo, da je politična rešitev edino prava smer,« je odgovoril na vprašanje, kako bi lahko odločitev 28 članic Nata vplivala na jutrišnje srečanje.
Prostovoljno ali na silo?
Dan po tem, ko so ukrajinske sile z manjšega letališča na obrobju mesta Kramatorsk pregnale proruske sile, se je »protiteroristična operacija« na vzhodu Ukrajine znova ohladila. Ukrajinska oklepna vozila so danes sicer vstopila v samo mesto Kramatorsk, a niso ukrepala. Ruski mediji poročajo, da je šest ukrajinskih oklepnih vozil in skupno 50 ukrajinskih vojakov zamenjalo strani in se pridružilo lokalnim aktivistom. Konvoj, ki je prevažal več deset oboroženih in zamaskiranih moških, ki na uniformah niso imeli oznak, je nato odpeljal v smeri Slavjanska, kjer proruski separatisti že več dni zasedajo poslopja regionalne vlade.
Ukrajinska vlada je pozneje potrdila, da je izgubila šest oklepnih vozil, a je ponudila nekoliko drugačno zgodbo. »Konvoj je zaustavila množica prebivalcev Kramatorskega, med katerimi je bila tudi ruska diverzantsko-teroristična skupina. Med blokado so skrajneži zavzeli opremo,« so zapisali v izjavi za javnost. »Zaseženi oklepniki« so po njihovih podatkih zdaj v Slavjansku, ljudje v uniformah, ki jih varujejo, pa naj ne bi imeli nič opraviti z ukrajinskimi vojaškimi silami.
Doneck pospešeno načrtuje referendum
V središču dogajanja sta bila v zadnjih dveh dneh predvsem mesti Kramatorsk in Slavjansk, ruska Ria Novosti pa danes poroča, da se več deset oklepnih vozil ukrajinske vojske približuje tudi mestu Doneck, ki je prav tako v rokah proruskih aktivistov.
Tako kot v drugih krajih na vzhodu države si tudi tu prizadevajo ali za večjo avtonomijo regije ali priključitev k Rusiji. Referendum, na katerem bodo po zgledu prebivalcem Krima odločali o usodi kraja, nameravajo organizirati 11. maja. Po poročanju ruske RT bosta na glasovalnici dve vprašanji; ali podpirate neodvisnost republike Doneck in kateri državi bi morala republika pripadati - Ukrajini ali Ruski federaciji?
Krutov: Če ne odložijo orožja, jih bomo uničili
Potem ko je začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov včeraj znova naznanil začetek »protiteroristične operacije«, s katero bodo ukrajinske sile »korak za korakom, na odgovoren način« pregnale separatiste, je Kijev proti mestu napotil tanke in oklepnike. Kot je novinarjem pojasnil general ukrajinske varnostne službe Vasil Krutov, proruske separatiste svarijo, da bodo uničeni, če ne odložijo orožja.
Kremelj je dejanja ukrajinske vojske na vzhodu države označil za neustavno uporabo sile proti miroljubnim protestnikom. Zaradi odziva Kijeva na vrenje na vzhodu Ukrajine je ruski predsednik Putin generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu dejal, da »pričakuje jasno obsodbo Združenih narodov in mednarodne skupnosti«. Ban Ki Mun je po drugi strani izrazil zaskrbljenost zaradi razmer na vzhodu Ukrajine, Putinu pa odgovoril, da si morajo vsi vpleteni prizadevati za deeskalacijo razmer.
VS o človekovih pravicah v Ukrajini
Varnostni svet Združenih narodov bo popoldne začel razpravo o stanju človekovih pravic v Ukrajini. Visoki komisariat ZN za človekove pravice je namreč včeraj objavil poročilo, ki temelji na ugotovitvah namestnika generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ivana Šimonovića v Ukrajini. Poročilo Kijev poziva, naj spoštuje pravice manjšin v državi in se vzdrži dejanj, ki spodbujajo sovraštvo; rusko govoreče prebivalstvo na vzhodu Ukrajine pa obtožuje, da je lagalo o množičnih napadih. Kremelj je poročilo že označil za enostransko in spolitizirano.
