Tiskane izdaje
Bruselj – Doslej je veljalo, da je izogibanje predsednika ZDA Baracka Obama obisku sedeža institucij Evropske unije znamenje manjšega zanimanja Washingtona za politično in gospodarsko oslabljeno staro celino.
Toda, v kontekstu ukrajinske krize je njegov obisk v kritičnem času obravnavan kot znamenje oživljanja čezatlantskih političnih, gospodarskih in vojaških vezi. Novi pomen dobiva tudi Nato; Obama se bo sestal tudi z generalnim sekretarjem severnoatlantskega zavezništva.
Iz Bele hiše so sporočili, da položaj v Ukrajini krepi potrebo ZDA, da ostajajo v močnem čezatlantskem zavezništvu in varnosti v Evropi v korist skupnih vrednot, kakršni sta svoboda posameznika in tudi pravica suverenih držav, da same sprejemajo odločitve in da se spoštuje njihova ozemeljska celovitost.
Že današnje sporočilo G7 v Haagu je bilo nedvoumno: če bo Rusija nadaljevala zaostrovanje razmer, bo tarča novih sankcij v posameznih sektorjih, ki bodo imele čedalje močnejši vpliv na njeno gospodarstvo. Tako kot velja za vsako takšno krizo, Bruselj pričakuje njen vpliv na energetiko, vključno s projektom Južni tok.
Vprašanja glede preskrbe Ukrajine s plinom iz Evropske unije v primeru ruskega zaprtja pip je po pojasnilih bruseljske diplomacije sicer tehnično vprašanje, a bodo na ameriško-evropskem vrhu ta vprašanja obravnavana v političnem kontekstu.
Najbolj žgočemu čezatlantskemu vprašanju zadnjih mesecev, odkritju, da je NSA množično spremljala Evropejce in prisluškovala vodilnim politikom na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel, se v novem mednarodnem kontekstu pripisuje manjši pomen. Pogajanja o prihodnji ureditvi, s katero si evropske države želijo natakniti vohljačem iz ZDA uzde, sicer še potekajo, a v ospredju dialoga Washingtona z EU so skupni odziv na ukrajinsko krizo, strateško gospodarsko povezovanje (čeztlantski prostrotrgovinski sporazum), varnost energetske preskrbe.
