Raketa krepi sumničavost v vesolju

Peking − V ponedeljek je iz kitajskega izstrelitvenega središča Xichang poletela nenavadno močna raketa. Povzpela se je deset tisoč kilometrov nad Zemljo, nato pa spet vstopila v ozračje nekje nad Indijskim oceanom. Dosegla je samo to, da so se ZDA zbale kitajskega urjenja v uporabi protisatelitskega orožja.

Državno središče za vesoljske raziskave pri kitajski akademiji znanosti je dan pozneje potrdilo, da je projektil opravil suborbitalni polet, da bi zbral podatke o energetskih delcih in magnetnih poljih v ionosferi. Po prvih analizah, pravijo v središču, je bil poskus uspešen, zato si bodo lahko znanstveniki neposredno ogledali stanje na različnih višinah.

Toda tajna služba ameriške vojske meni, da je kitajska raketa Dong Ning-2 del poskusov, s katerimi ustvarjajo orožje za nekakšno prihodnjo vojno v vesolju. »Projektil so izstrelili z Zemlje in prepričani smo, da so tokrat prvič preizkusili prestreznik, ki bo lahko zadel satelit v orbiti,« je izjavil uradnik ameriškega obrambnega ministrstva, ki je hotel ostati neimenovan.

Tiskovna predstavnica Pentagona polkovnica Monica Matoush je potrdila, da je ameriška vojska spremljala polet in ni opazila, da bi raketa karkoli zadela. Kljub temu po mnenju Pentagona poskus dokazuje, da so bile ugotovitve v njegovem poročilu o kitajskem vojaškem razvoju dobro utemeljene. Poročilo so objavili prejšnji teden in v njem opozorili, da se Kitajska posebej posveča krepitvi svojih zmogljivosti za onemogočanje sovražnega delovanja iz vesolja med morebitnim spopadom.

Kitajska raketa je v ponedeljek poletela višje kot katera koli druga raketa po letu 1976, ko se je Nasa skupaj s središčem za astrofiziko Harvard-Smithsonian pripravljala na izstrelitev atomske ure 10.280 kilometrov nad zemeljsko površino. Večina drugih suborbitalnih projektilov je poletela največ 1500 kilometrov visoko.

Ameriška sumničavost do kitajskega razvoja močnih raket se je še povečala, potem ko je januarja 2007 Peking s projektilom z Zemlje zadel enega od svojih nedelujočih meteoroloških satelitov in tako prvič pokazal, kakšen je domet kitajskega orožja v vesolju. To je bil nenapovedan poskus, o katerem so nekateri komentatorji trdili, da bo »imel globalni vpliv, ki bo dolgotrajnejši od iraške vojne«, saj spreminja vesolje v prostor, v katerem bo spopad med starim hegemonom in novo velesilo podoben tistemu iz hladne vojne, lahko pa da bo tudi precej bolj vroč.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Hong Lei je ta teden ponovil, da si Kitajska »dosledno prizadeva za miroljubno uporabo vesolja ter nasprotuje militarizaciji in spodbujanju vesoljske oboroževalne tekme«.

In medtem ko Kitajska vztraja pri tem, da je izvedla znanstven poskus, si v Pentagonu poskušajo predstavljati, kaj bi raketa Dong Ning-2 lahko zadela, če bi se spremenila v orožje. Rick Fisher iz mednarodnega središča za ocenjevanje razmer in strategijo pravi, da bi lahko uničila ali močno poškodovala satelit za globalno določanje položaja (GPS) in da verjetno ni treba naštevati, kaj vse bi se nato zgodilo.

Vojaški analitiki trdijo, da lahko Dong Ning-2 poleti od 75.000 do 150.000 kilometrov visoko nad Zemljo, kjer so nameščeni številni vojaški, vohunski in komercialni sateliti. Toda tajna služba dodaja, da so poskus nameravali izvesti že jeseni, vendar ga je Kitajska preložila; menda zato, da ne bi vplivala na kampanjo pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. To je bilo prijateljsko dejanje do Baracka Obame. Raketa pa je pripravljena za nekega drugega bojevitega predsednika.