Ranjenci ležijo po hodnikih, mrtvašnice so polne

Hamas za vzpostavitev premirja zahteva takojšnjo prekinitev blokade območja Gaze.

Objavljeno
24. julij 2014 14.17
Mideast Israel Palestinians
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Danes teče sedemnajst dni izraelske ofenzive na območje Gaze. Najdaljša takšna operacija do zdaj, ki se je začela decembra 2008, je trajala enaindvajset dni, v njej pa je bilo ubitih 1300 Palestincev. Zdi se, da bo tokratno uničevanje palestinske enklave trajalo še dlje. Premirje se odmika.

Izraelski napadi na Gazo ne pojenjajo. Pehotne enote in tanki so se v zadnjih dneh še dodatno premaknili v notranjost vse bolj uničenega območja, ki ga izraelske sile neprestano bombardirajo tudi iz zraka in z morja. Do zaključka naše redakcije je bilo v Gazi ubitih že 732 ljudi. Med njimi kar 168 otrok. Izraelska stran je izgubila 32 vojakov in tri civiliste. Vsi vojaki so umrli po začetku kopenske ofenzive pred tednom dni, ki je popolnoma spremenila dinamiko bojevanja.

V Gazi vladajo strašljive razmere. V bolnišnicah, ki že nekaj dni ne morejo več nuditi primerne pomoči in reševati toliko življenj, kot bi si želeli, ni več prostora. Zmanjkuje zdravil. Medicinska oprema odpoveduje. Medicinsko osebje je izčrpano do skrajnih robov. Ranjenci ležijo po hodnikih. Polne so tudi mrtvašnice, pred katerimi ležijo trupla v plastičnih vrečah. Zmanjkuje hrane in bencina. Iz pipe teče slana, nepitna voda. Humanitarni delavci se bojijo izbruha epidemičnih bolezni. Še posebej v peklenski vročini. Humanitarne pomoči še vedno ni. Prebivalstvo Gaze je praktično v celoti odvisno od zalog Združenih narodov. Tudi te pospešeno kopnijo. S svojih domov je do zdaj zbežalo že okoli 120.000 ljudi. »Situacija je grozljiva … grozljiva,« je razmere na območju Gaze danes opisala Valerie Amos, ki v Združenih narodih vodi humanitarne projekte in dodala, da zmanjkuje tudi hrane. Vojni zločin nad palestinskim prebivalstvom se stopnjuje.

Ljudje si želijo premirja. Vsaj kratkotrajnega. A prav nič ne kaže, da bi prišlo vsaj do prekinitve ognja. Izraelski generali – in politiki – drug za drugim ponavljajo, da bo operacij »Zaščitni rob« trajala tako dolgo, dokler ne bo »izpolnila svojih ciljev«. A izraelski cilji nikoli niso bili povsem jasni. Hamas je že oslabljen – tako vojaško kot politično. Izrael takšen Hamas – le da brez »raketne grožnje« – potrebuje za nemoteno delovanje svojega vojaško-varnostnega kompleksa, hkrati pa si izraelske oblasti popolnega uničenja in ponovne okupacije že tako do obisti opustošenega območja Gaze preprosto ne morejo privoščiti.

Na drugi strani je Hamas kljub držanju »urbane fronte« stisnjen v kot. Zmanjkuje mu raket, hkrati pa je gibanje, ki še zdaleč ni enotno, popolnoma izolirano. Vodja Hamasa Haled Mešal je takodanes zjutraj zavrnil zadnji egiptovski predlog premirja, ki palestinski strani dejansko ni ponujal ničesar razen izraelske zaustavitve ognja. Mešal je za sklenitev premirja zahteval konec izraelske blokade območja Gaze, ki je vstopila že v osmo leto in je eden temeljnih razlogov za radikalizacijo razmer v največjem zaporu na prostem. Mešal je ob tem zahteval tudi izpustitev več sto Palestincev, ki so jih izraelske varnostne sile po ugrabitvi in umoru treh judovskih dečkov v procesu kolektivnega kaznovanja aretirale na okupiranem Zahodnem bregu. Mešalove zahteve za vzpostavitev premirja so nesporno legitimne. Sporno je, da jih je v imenu skoraj dveh milijonov prebivalcev Gaze sporočil iz Katarja.