Ratko Mladić ima na vesti tisoče življenj in usod

Zagreb - V njej, denimo, ni zločinov na Hrvaškem, kjer je Mladić začel svoj krvavi pohod. Hrvaška je sicer sprožila nekaj procesov zoper zločinca in s sodbo v odsotnosti (20 let zapora) sklenila primer zločina v Kijevu, ki so ga Mladićeve sile zravnale z zemljo. Na epilog še naprej čakajo zločini v Saborskem, Zadru, Šibeniku in drugih mestih, predvsem pa v Škabrnji, ob Vukovarju prizorišču enega najhujših zločinov na območju Hrvaške, kjer so Mladićevi vojščaki pobili več kot 70 civilistov.

A ne le Haag, tudi Hrvaška ni vložila obtožnice za ta pokol. Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je po Mladićevi aretaciji napovedal, da bi lahko obtožnico, od leta 1995 večkrat spremenjeno, razširili še na zločine na Hrvaškem. Hrvaški generalni državni tožilec Mladen Bajić pa je izjavil, da so leta 2003 Haagu dostavili vso dokumentacijo z zahtevo oziroma predlogom, da se v obtožnico vključijo tudi zločini, storjeni na Hrvaškem. Vse zločine, ki jih ima na vesti Mladić - od pregonov, iztrebljanja, deportacij, ubijanja, teroriziranja in napadov na civiliste v Bosni in Hercegovini - pa je, poleg obleganja Sarajeva, zasenčil genocid v Srebrenici.

V trenutku, ko je stopil v to varovano območje OZN, je bila zapečatena usoda več kot 7000 ljudi, večinoma moških vseh starosti. Srebrenica je osrednja točka haaške obtožnice, ki nekdanjega generala in poveljnika vojske Republike srbske bremeni genocida, sodelovanja pri genocidu, zločinov zoper človečnost ter kršenja zakonov vojskovanja in vojnih običajev v BiH. »Evo nas 11. julija 1995 v srbski Srebrenici. Pred še enim velikim srbskim praznikom podarjamo srbskemu narodu to mesto. Končno je prišel trenutek, da se po uporu zoper dahije [vstaje proti janičarjem - dahijam, ki so vladali v beograjskem pašaluku na prehodu iz osemnajstega v devetnajsto stoletje, op. a.] Turkom maščujemo ne tem ozemlju,« je dejal Mladić ob vstopu v mesto.

Svetovna javnost, predvsem pa javnost v regiji, si ga bo zapomnila prav po Srebrenici, kjer se je zgodil eden največjih vojnih zločinov po drugi svetovni vojni, in Sarajevu, ki je bilo v Mladićevem jeklenem obroču med letoma 1992 in 1995. Svet so pretresli pokoli na ulicah Sarajeva (tržnica Markale); v času napadov na glavno mesto je izgubilo življenje tudi več kot tisoč otrok. Tem zločinom prištevajo še štiri razvpita koncentracijska taborišča (najbolj znana sta Omarska in Manjača) in uporabo zajetih pripadnikov mednarodnih sil za živi ščit leta 1995.

Za haaško tožilstvo je Mladić, skupaj z Radovanom Karadžićem, ključni človek zločinske organizacije, ki je imela en sam cilj: trajni pregon nesrbskega prebivalstva z ozemlja BiH. Tako kakor v Karadžićevem primeru so obtožnico usmerili na etnično čiščenje bošnjaškega in hrvaškega prebivalstva po vsej BiH.

V času, ko je mednarodna skupnost končala vojno v BiH, se je zdelo, da bosta Mladić in Karadžić na tihem amnestirana, saj so se v ozadju sprejemanja mirovnega načrta za BiH sklepali različni sporni kompromisi. Takratni glavni haaški tožilec Richard Goldstone je takšna ugibanja zavrnil, češ da amnestija, kljub mirovnim pogajanjem, ne pride v poštev.

Ironično, Ratko Mladić je (bil) nosilec nekdanjega državnega reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem.