Tiskane izdaje
V skladu s sprejetimi sankcijami bo Unija nemudoma prepovedala sklepanje novih poslov o nakupu iranske nafte in derivatov, že sklenjene pogodbe pa bodo veljale do prvega julija. Tako hočejo omogočiti članicam skupnosti, ki so najbolj odvisne od nakupov v Iranu, da pravočasno najdejo nadomestne dobavitelje. Pravkar sprejeti ukrep utegne imeti občutne posledice za Teheran, saj mu grozi, da bo ostal brez petine izvoza, morda pa še več, če bi se embargu pridružili tudi Japonska in Južna Koreja.
Unija, prav nasprotno, ne bi smela imeti večjih težav pri energetski preskrbi, saj od Irana kupuje manj kot šest odstotkov uvožene nafte (lani 600.000 sodov na dan). Še posebno, ker so arabski proizvajalci v Zalivu, na čelu s Saudsko Arabijo, že privolili v dodatno odpiranje naftnih pip, ki bo nadomestilo izpad druge največje izvoznice kartela Opec. Iransko nafto kupujejo predvsem Italija, Španija in Grčija, ki je še zlasti v negotovem položaju, saj Teheran, v nasprotju z nekaterimi drugimi dobavitelji energije, od Aten ne zahteva finančnih jamstev, kar je veliko olajšanje za državo, ki se spopada s hudimi likvidnostnimi problemi. Zaskrbljenost grške vlade, ki si je prizadevala, da bi embargo preložili vsaj za leto dni, naj bi odpravili z načelnim dogovorom, da bodo problem odvisnosti od uvoza iranske nafte proučili na naslednjih srečanjih, najpozneje do maja letos. Morebitni umik sankcij ni verjeten, saj bi takšna odločitev zahtevala soglasje vseh članic skupnosti.
Najnovejše sankcije se pridružujejo dosedanjim ukrepom Unije, ki je zamrznila imetje 433 iranskih podjetij in prepovedala vstop 113 posameznikom, omejila izvoz tehnološko pomembnih izdelkov, prepovedala naložbe v črpanje in predelavo nafte, zdaj pa namerava udariti Teheran po denarnici. Hkrati z razglasitvijo embarga na nafto je Unija zamrznila imetje iranske centralne banke v Evropi in razglasila delno prepoved finančnih transakcij.
Ostreje tudi proti Damasku
Nadaljujejo pa se tudi ukrepi proti Siriji. Vodji diplomacije članic so namreč potrdili novi, že enajsti sveženj sankcij, ki je usmerjen proti 22 ljudem, odgovornim za kratenje človekovih pravic, in osmim podjetjem, ki finančno podpirajo režim v Damasku, saj so jim zamrznili premoženje na območju Unije oziroma prepovedali izdajanje vstopnih dovoljenj zanje. Sporočilo je jasno, nasilje se mora nemudoma končati, je poudarila visoka predstavnica Catherine Ashton. Pod sankcijami je zdaj že 108 ljudi in 38 firm, EU pa bo tudi v prihodnje uveljavljala ukrepe proti pripadnikom režima, dokler se bo nadaljevala represija nad civilnim prebivalstvom, so sklenili zunanji ministri, ki so očitno že upoštevali potezo Damaska, kjer so danes odločno zavrnili najnovejši predlog Arabske lige za mirno odpravo krize v Siriji, skupaj s pozivom k odstopu predsednika Bašarja al Asada. Hkrati bodo v Bruslju proučili možnost preklica sankcij proti tistim, ki so se distancirali od politike nasilja, v katerem je po podatkih ZN v desetih mesecih umrlo več kot 5000 oporečnikov.
Odnosi z Burmo, ki je bila vrsto let pod sankcijami zaradi zatiranja političnih svoboščin, se polagoma izboljšujejo. Za začetek bo Unija preklicala prepoved izdajanja vizumov nekaterim pripadnikom režima, s predsednikom U Thein Seinom na čelu, a odpravljanje restriktivnih ukrepov bo potekalo postopoma in v luči »nadaljevanja pozitivnih dejanj burmanskih oblasti«. Do delne razvedritve v odnosih prihaja po obiskih zunanjih ministrov Francije in Velike Britanije, ki sta se odločno zavzela za omilitev sankcij, voditeljica evropske diplomacije Ashtonova pa je napovedala, da bo obiskala Burmo »v dogovoru z Aung San Su Kji, najverjetneje aprila po delnih parlamentarnih volitvah«. Unija je pri sankcijah nekoliko popustila že aprila lani, ko je odpravila prepoved potovanj v Evropo za tretjino članov vlade, med katerimi je bil tudi zunanji minister Vuna Maung Lvin.
