Referendum o cirilici v ustavno presojo

Zagreb – Vukovarska tragikomedija se nadaljuje, mesto, le streljaj oddaljeno od hrvaško-srbske meje, ki v srcih Hrvatov zavzema posebno mesto, pa ostaja v središču pozornosti. Po nedavnih predčasnih lokalnih volitvah se politično prerekanje nadaljuje, kar dokazuje tudi prva – neuspešna – konstitutivna seja vukovarskega občinskega sveta.

Izbrani svetniki imajo še dve možnosti (priložnosti), da sestavijo lokalno oblast. Če se jim to ne bo posrečilo v nadaljnjih dveh poskusih (avgusta in morda septembra), bodo prebivalci Vukovarja spet morali na volišča. Na lanskih lokalnih volitvah je zmagala SDP, sledila so nagajanja, zgodila sta se nasilno snemanje dvojezičnih tabel na javnih ustanovah in postopek zoper Saba zaradi domnevnih nepravilnosti, povezanih z uporabo javnega denarja, povrhu pa še obtožba za poskus podkupovanja svetnikov vukovarske mestne skupščine iz vrst HDZ. Trdijo, da je svetnici Mariji Budimir ponujal položaj v nadzornem odboru družbe Borovo in mesto predsednice mestne komisije za evropske zadeve ter 6670 evrov, če bo podprla SDP in omogočila socialdemokratom sestavo večine v vukovarski mestni skupščini po lanskih majskih lokalnih volitvah. Položaj je menda ponujal še enemu svetniku iz vrst HDZ.

Nenehna trenja med političnimi strankami so se pokazala pri sprejetju vukovarskega proračuna, saj ga izbrani svetniki niso (z)mogli potrditi. Zato je vlada razpustila vukovarski občinski svet, postavila svojega pooblaščenca in razpisala izredne oziroma predčasne lokalne volitve, na katerih je zmagal kandidat desnice Ivan Penava, v 21-članskem občinskem svetu pa nihče ni dobil zadostne večine. Povrhu, vsaj za zdaj, nihče z nikomer noče v koalicijo.

Te dni se je občinski svet sestal na prvi konstitutivni seji. Mediji so poročali, da je bila strankarska nestrpnost več kot očitna, to pa je imelo za posledico, da je bila seja neuspešna. Naslednja možnost bo druga seja, ki bo, kot predvidevajo, sklicana sredi avgusta, tretja možnost pa je predvidena za sredino septembra. Če občinski svet niti do takrat ne bo sestavljen oziroma potrjen, sledijo nove vukovarske volitve. V mestu, v katerem že dolgo veljajo ne le politične, ampak tudi nacionalne delitve, v katerem je pot do sobivanja med Hrvati in Srbi še zelo dolga, so zaradi dogajanja več kot nezadovoljni. »Brezposelnost in kriza sta za ene in druge enaki, pa naj se piše v latinici ali cirilici,« se strinjajo prebivalci Vukovarja.

Referendumsko vprašanje v ustavno presojo

Z Vukovarjem, v katerem je, vsaj tako se zdi, prihodnost skoraj manj pomembna od preteklosti, ta pa z ranami, povezanimi s srbsko okupacijo in tragedijami, ki so se dogajale, še vedno prežema skoraj vsak trenutek, je povezana tudi zgodba o cirilici. Lanski dogodki, ko so nezadovoljneži udrihali s kladivom po dvojezičnih tablah, jih zaradi napisov v cirilici trgali in pljuvali, nikakor niso pozabljeni. Prav tako ne pobuda za zbiranje podpisov za referendum o spremembah ustavnega zakona, s katerim bi dosedanje določilo o pravicah manjšin, po katerem se smejo postavljati dvojezične table le tam, kjer je manjšinskega prebivalstva več kot tretjina, spremenili tako, da bi bilo dvojezičnost mogoče uveljaviti v enotah lokalne samouprave, v katerih manjšina predstavlja več kot polovico prebivalstva. Štab za obrambo »hrvaškega Vukovarja« je zbral več kot 600.000 podpisov za razpis referenduma, podpise je predal saboru, ta pa je – po živahni in precej ideološko obarvani razpravi – brez glasov opozicijske HDZ, ki se je vzdržala, odločil, da bo referendumsko vprašanje najprej dal v ustavno presojo, saj gre za vprašanje, kot je ocenil saborski odbor, ki je v nasprotju z ustavo pa tudi z mednarodnimi akti, ki jih je Hrvaška podpisala.

Prav vprašanje o manjšinskem oziroma ciriličnem referendumu je bilo eno od vprašanj raziskave, ki so jo za zagrebški Večernji list opravili v Institutu Ivo Pilar. Rezultati so pokazali, da bi bil na referendumu za spremembo ustavnega zakona le vsak peti državljan za to, da se zakon spremeni tako, da bi bilo dvojezičnost mogoče uveljaviti v enotah lokalne samouprave, v katerih manjšina predstavlja več kot polovico prebivalstva, petina volivcev se referenduma sploh ne bi udeležilo, postavljanje dvojezičnih oznak je povsem podprlo šest odstotkov vprašanih, 12 odstotkov anketiranih pa je postavljanje sicer podprlo, vendar so ocenili, da bi to morala vlada storiti neprimerno spretneje.