Referendum o splavu znova deli Irsko

Odpravi prepovedi abortusa najostreje nasprotujejo ultra konservativne skupine s podporo iz tujine.  
Objavljeno
25. maj 2018 08.00
Posodobljeno
24. maj 2018 21.50
Propagandni plakati v središču Dublin. FOTO: Max Rossi/Reuters
Z. R.
Z. R.
Irci bodo danes na referendumu že šestič odločali o tem, ali naj spremenijo ustavo, po kateri je abortus izjemoma dovoljen samo, ko je ogroženo življenje matere, v vseh drugih primerih, tudi ko gre za posilstvo, incest ali hude anomalije zarodka, pa je strogo prepovedan. Zagrožena kazen je lahko tudi 14 let zapora.

Irski premier Leo Varadkar je referendum o osmem členu irske ustave, ki je bil sprejet leta 1983 in enači življenji matere in zarodka, s tem pa prepoveduje kakšno koli umetno prekinitev nosečnosti, napovedal že v začetku leta. Deloma zaradi vse hujših protestov liberalnejšega dela javnosti, delno pa tudi zaradi ostrih kritik odbora Združenih narodov za človekove pravice, ki že več let trdi, da irska zakonodaja o splavu ni le najbolj restriktivna v vsej Evropski uniji, ampak da vodi tudi v »brutalno, diskriminirajoče in nečastno ravnanje«.

Da bo najbrž treba spremeniti »osmi amandma«, ki je bil v irsko ustavo (kar je svojevrsten unikum) zapisan leta 1983, po referendumu, na katerem je zanj glasovalo kar 67 odstotkov Ircev (proti jih je bilo le 33 odstotkov), je ta teden v predreferendumskih polemikah vsaj posredno priznal tudi premier. Tvitnil je namreč, da v državi »vsi vedo, da vsako leto več tisoč Irk nezakonito opravi abortus v tujini«. Največkrat se to zgodi v sosednji Veliki Britaniji, ki ima veliko bolj liberalno zakonodajo in kjer je po ocenah britanskih zdravstvenih služb leta 2016 tak poseg opravilo najmanj 3265 Irk, po letu 1980 pa skupaj že več kot 169.000.

Premier Varadkar je zato za razveljavitev »osmega amandmaja«. Za njegovo stranko Fine Gael je ta še vedno sporna, v opozicijskih strankah Fianna Fáil in Sinn Féin svojim volivcem nočejo dajati nobenih predvolilnih priporočil, medtem ko se Zeleni, Laburisti in Socialdemokrati zavzemajo za spremembo ustave.

Odpravi prepovedi abortusa najostreje nasprotujejo predvsem ultra konservativne skupine, ki imajo močno podporo tudi iz tujine, predvsem iz vrst v ZDA organiziranih podpornikov, najbolj agresivno pa delujejo prek družbenih omrežij.
Če bodo Irci na današnjem referendumu glasovali za odpravo osmega člena ustave, bo moral parlament pripraviti nov zakon, ki bi v prihodnje dovoljeval splav do dvanajstega tedna nosečnosti.
 

Cerkev izgublja vpliv


Irska je tudi zaradi zgodovinsko pogojenega spora med nekoč revnimi irskimi katoličani in bogatimi britanskimi protestanti od nekdaj veljala za izrazito katoliško državo. Cerkev je imela v njej močan vpliv tako v javnem življenju kot v šolstvu in sociali, deloma pa tudi v politiki. Vse to odseva zakonodaja, po kateri je bila cenzura praktično ukinjena šele leta 1968, kondomi dovoljeni šele po letu 1985, ločitev pa leta 1996. Toda vpliv cerkve v državi, kjer se 86,6 odstotka Ircev razglaša za katoličane, 90 odstotkov vseh osnovnih šol pa še vedno tako ali drugače upravlja cerkev, zadnje čase močno upada. Cerkev se tokrat v kampanjo, ki bi jo lahko izgubila, sploh ni spuščala. Deloma so vzrok za upad zaupanja seksualni škandali v sami katoliški cerkvi, še bolj pa so na spremembo javnega mnenja o abortusu vplivali številni travmatični primeri žensk, ki so v stiski postale žrtve »mazaško« opravljenega ilegalnega abortusa.

Kljub temu ostaja rezultat referenduma negotov. Zadnje javnomnenjske ankete sicer dajejo rahlo prednost zagovornikom ukinitve »osmega amandmaja«, vendar se zaradi še vedno več kot 25 odstotkov neodločenih volivcev in vročekrvnih razprav na obeh straneh to lahko hitro spremeni.

Več o abortusu po svetu si lahko preberete v jutrišnjem časopisu.