Tiskane izdaje
New York – Rusko priznanje rezultatov referenduma v vzhodni Ukrajini je znova zaostrilo odnose med Moskvo in Zahodom, saj potiska državo med Evropsko unijo in Rusijo vse bližje razpadu. Hkrati Kremelj kot rešitev ponuja federalno ureditev države, v kateri bi posamezne pokrajine nadzirale tudi zunanjo politiko, kar bi Kijev tako rekoč vrnilo v tesen ruski objem.
Morebitna odcepitev vzhodnih delov države bi po mnenju Aline Polyakove iz strokovne revije Foreign Affairs sprožila val nacionalizma po državi. »Soočeni z novo nacionalno travmo, ki bi zarezala globlje kot karkoli v sodobni zgodovini države, bi se zahodni Ukrajinci lahko obrnili k skrajno desnim nacionalističnim skupinam, ki so željne bičanja po nasprotnikih Ukrajine, domačih in tujih,« je ugotovila. Po drugi strani bi se vzhod povsem naslonil na radikalne proruske skupine, takšna medsebojna odtujitev pa bi še povečala razkol in »ima zelo malo možnosti za miroljuben razplet«.
Propagandna vojna med Moskvo in Zahodom se je zaostrila z nasvetom zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je tujim veleposlanikom svetoval, naj svoja poročila domov pišejo v skladu s poročanjem ruske televizije, saj naj bi zahodni mediji skrivali resnične vzroke krize.
Ameriška diplomacija je Moskvo obtožila, da so s Kremljem povezani ruski družbeni mediji in televizijske postaje prebivalce vzhodne Ukrajine spodbujali k udeležbi na referendumu in izseljencem v Moskvi dajali navodila, kje so odprta volilna mesta za glasovanje iz tujine.
Evropski ukrepi
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer ob nedavnem obisku v Beli hiši skupaj s predsednikom Barackom Obamo poudarila, da je Zahod pripravljen na dodatno zaostrovanje sankcij, preizkusni kamen za to odločitev naj bi bile ukrajinske predsedniške volitve 25. maja. Še vedno pa poteka pobuda za diplomatsko rešitev prek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
