Tiskane izdaje
V vatikanskih financah in v celotni ekonomiji Svetega sedeža se dogaja temeljita reforma. Na čelo novih struktur so postavili čisto nove ljudi, ki imajo pogumne in strokovne načrte. Italijanov je malo, komaj za vzorec in za spomin na stare čase, ko so prav Italijani obvladovali in tudi zavozili vse.
Novi »božji bankir«, šef Inštituta za verska dela, je francoski finančnik, izkušeni bančnik Jean-Baptiste de Franssu. Njegova banka ne bo več velika in vsemogočna, namenjena bo verskim redovom in ustanovam, nadzorovali jo bodo, kakor je v navadi v civilnem svetu. Milijarde dosedanjega IOR so prenesli drugam, v sklade, ki še niso tako transparenti, kakor bo pomanjšana in prenovljena banka.
Že prihod Georga Pella to pomlad na čelo vatikanskih financ pomeni pravo revolucijo, so prepričani poznavalci vatikanskih poslov in spletk za obzidjem. Pell vodi strokovno telo, v katerem ni več starih kadrov. Po papeževem nalogu so odpravili pooblastila posebnemu finančnemu organu, imenovanemu Apsa (Uprava imovine apostolskega sedeža), ki je vedril in oblačil, odločal pa tako, da marsikdaj nikomur ni bilo nič jasno. Namesto tega nastaja »splošna cerkvena zakladnica«, ki jo bo nadzoroval Pell, pri tem pa vnesel načela transparentnega bančništva, kakor velja v razvitem svetu in v civilnih državah.
Glavnega finančnika našli
Kardinal George Pell je Avstralec, ki mu papež Bergoglio zaupa, zraven pa je tudi človek, ki Italijanom absolutno odreka predpravico pri odločanju o Cerkvi, kakor je bilo v navadi. Mi smo vesoljna Cerkev, ne zgolj rimski vikariat, je večkrat pripomnil, ko so mu te dni italijanski mediji očitali, da je z vrhov odstranil Italijane in pripeljal svoje kadre z vseh strani sveta.
Moj cilj je vzpostaviti model finančnega upravljanja, ki bo vzor vsem drugim, ne več kamen spotike in predmet občasnih velikih finančnih škandalov, je oznanil kardinal Pell. Papež mi je naročil, naj delo opravim hitro in učinkovito, je medijem zaupal širši javnosti doslej manj znani avstralski kardinal.
Do golih vej okleščena banka
Kardinal Pell je s konkretnimi reformami in imenovanji ljudi, ki bodo spremembe vodili, začel te dni, po temeljitih pripravah, ki so trajale od meseca marca. Potem ko je spodletela zamisel papeža Frančiška, da bi vatikansko banko IOR preprosto odpravili, si je Pell domislil »božjo banko« oklestiti do golih vej, odvzel ji je vsa opolnomočja za vodenje investicij, ukvarjala se bo lahko samo z denarnimi zadevami vatikanskih kongregacij, verskih redov in ustanov. Denar, ki ga je bilo doslej v tej ustanovi tudi uradno obilo, v resnici pa še veliko več, je prenesel drugam.
Ustanovil je novo telo, sklad, ki je z novim vetrom dobil tudi netipično, prav nič italijansko ime, Vatican Asset Managment. Na to novo institucijo je z banke IOR prenesel osem milijard evrov. VAM bo odločal o vseh finančnih vložkih in pomembnih denarnih odločitvah v vseh cerkvenih ustanovah, ministrstvih in redovih.
Kardinal trdi, da ne gre za popolno centralizacijo. Zagotovilo, da bo vse poslovanje poslej transparentno, pa napoveduje prav osrednji nadzor nad poslovanjem vseh ustanov Katoliške cerkve. Eden od razlogov za strog nadzor niso samo stranpoti finančnikov v manjših škofovskih konferencah, kakor je slovenska, ampak tudi dejstvo, da so spodrsljaje odkrili tudi sredi Vatikana. Samo v Apostolski palači so iz ne čisto pojasnjenih razlogov v lanskem finančnem letu neznano kam izgubili 86 milijonov evrov. Za predsednika Inštituta za verska dela (IOR) je Pell v dogovoru s papežem postavil francoskega bančnika Jena-Baptista de Franssuja.
V treh letih je Francoz, ki ima bogate izkušnje v velikih finančnih ustanovah, že tretji predsednik inštituta, ki ga že desetletja spremljajo veliki škandali, od propadov drugih bank, ki so bile povezane z njim, do skrivnostnih smrti in čudnih samomorov. Papež Ratzinger je hotel svojo banko očistiti s pomočjo bližnjega sodelavca, prijatelja in zaupnika Ettora Gottija Tedeschija, ki mu je pomagal pisati tudi encikliko o novem gospodarskem redu.
Ker so hoteli zavdati Benediktu, so v rimski kuriji obračunali z Gottijem, nadenj so naščuvali celo psihiatre. Njegov naslednik, nemški bančnik Ernst von Freyberg, ki je prišel na prehodu med enim in drugim papežem, je zdržal samo 16 mesecev. Vmes je papež Frančišek zamenjal vse, ki so za obzidjem odločali od denarju, od kardinalov do civilnih finančnikov.
Jean-Baptiste Franssu je star 51 let, poročen je in ima štiri otroke. V katoliškem bančništvu, ki vsekakor ni omejeno samo na papeško banko, je navzoč že precej let, vodenje »božje banke« pa prevzema, kakor pravi, kot strokovni izziv. Banko, ki je delovala zelo »po svoje«, mora oprati neslavnega naziva pralnice denarja, mora jo spraviti v red, vpeljati jo mora v mednarodne norme. Preučiti mora potrebe kongregacij (vatikanskih ministrstev), škofij in redov, prepričan je, da so celotne cerkvene finance potrebne popolne prenove.
Potrebe po trdnem pokojninskem skladu
Za pokojnine, ki v Vatikanu tudi po dveh tisočletjih Cerkve še niso urejene, je Pell ustanovil novo telo, vodi ga monsinjor Brian Ferme. Pet tisoč vatikanskih uslužbencev potrebuje trden pokojninski sklad. Tudi v enaindvajsetem stoletju celo najbolj cenjenim profesorjem papeških univerz ni jasno, ali bodo imeli od česa živeti, ko jih bodo upokojili, ali pa jih bodo poslali v kakšno zakotno župnijo, kjer bodo sebi in drugim v napoto.
Cerkvenim medijem je Pell po papeževem nalogu namenil popolno reformo, v ta namen je postavil poseben odbor, ki ga vodi lord Patten. V odboru za reformo medijev (predvsem tiskovnega središča Svetega sedeža, vatikanskega radia, časnika Osservatore Romano, pa tudi drugih odmevnih katoliških medijev v Rimu in po svetu) so ljudje, ki se na medije razumejo, od stare garde z zastarelimi pogledi praktično ni več nikogar.
Odpor proti spremembam pa se je pojavil že prvi teden po imenovanjih. Veliko je žalostnih, precej jeznih, je komentiral novi sekretar za ekonomijo, avstralski kardinal George Pell, ki mu je papež naložil težko delo. Ni pa res, da se z novo ekipo pojavlja nova »mafija«, tako imenovana »malteška naveza«, kakor reformiste obtožuje stara garda, je opomnil Pell. Hajka proti reformam je srdita, novemu direktorju Franssuju ljudje iz stare garde, med njimi omenjajo padlega vsemogočnega kardinala Bertoneja, že pripisujejo skrivne povezave, Franssu in njegovi sodelavci naj bi že imeli vzporedna podjetja s sedežem na Malti.
