V kaotični belgijski politiki, obremenjeni z jezikovnimi in regionalnimi nesoglasji, ne gre brez dolgotrajnega, mučnega in potrpežljivega iskanja kompromisov med kopico sodelujočih strank. Tudi na čelu evropskega sveta, v katerem sedijo voditelji 28 članic in odrejajo glavne politične smernice Unije, je moral, še zlasti v boju z dolžniško krizo, pred vrhi EU in na njih spraviti na skupni imenovalec različne interese voditeljev, ki vsaj navzven ali pred domačo javnostjo nočejo kazati znakov popuščanja in se želijo na koncu predstaviti kot zmagovalci.
Flamski krščanski demokrat naj bi ob koncu mandata izpeljal še pravo diplomatsko mojstrovino na najvišji ravni. Po razpletu evropskih volitev mora z voditelji članic, ambicioznimi parlamentarci in njihovimi strankarskimi družinami skovati za vse sprejemljiv kadrovski in programski kompromis. Dva tedna pred prelomnim vrhom EU, na katerem naj bi bil izbran kandidat za predsednika evropske komisije, se je sestal z voditelji zmernih poslanskih skupin v evropskem parlamentu, da bi sondiral teren in ugotovil, koliko manevrskega prostora je še na razpolago.
V Bruslju se bo odvijala
Rompuy sicer ni bil zagovornik ideje spitzenkandidatov, saj ima po lizbonski pogodbi pristojnost za predlaganje predsednika komisije evropski svet. A po volitvah je nastal nov položaj. To, da v Britaniji spitzenkandidati sploh niso nastopali in v številnih članicah niso bili opaženi (s takim argumentom Cameron spodkopava Junckerjevo legitimnost), ne šteje veliko. »Vsaka alternativa modelu spitzenkandidatov bi bila manj demokratična in manj demokratično legitimna,« je po posvetovanjih z Rompuyem povedal vodja poslancev EPP Manfred Weber.
Ena država ne more narekovati drugim
V očeh bavarskega konservativca tveganje ni evropski svet, marveč nekaj držav članic. Ena država (Britanija) da ne more narekovati drugim, kako naj ukrepajo. Weber vidi kar veliko stičnih točk med EPP in Cameronovimi torijci, predvsem na področjih večje konkurenčnosti EU in krčenja birokracije. Toda: imenovanja zmagovitega spitzenkandidata ne bi smeli spodkopati v nobenem primeru. »V parlamentu ni druge večine kot za Junckerja,« je povedal Weber. Tudi spoštovanje načrtovanih rokov in izvolitev predsednika komisije sredi julija da imata velik pomen za ugled EU.
Sporočila vodje socialistov Hannesa Swobode so bila podobna: kot prvi naj gre v boj Juncker in predstavi svoj delovni program. Tudi Rompuy je prepričan, da bi pred odločanjem morali najprej imeti programske usmeritve Unije, šele nato bi se lotili imen, ki bi jih lahko uresničevala. Juncker ponuja spodbujanje rasti s krepitvijo digitalnega notranjega trga, energetsko unijo, poglabljanje območja evra ob upoštevanju socialnih vprašanj. Londonu obljublja pošten »deal«, ki bo upošteval britanske posebnosti, ne da bi spodkopal notranji trg EU in štiri temeljne svoboščine.
Celovit kadrovski